LiDAR karta arheoloških sledov v okolici vasi Kosovelje

Pokrajina v kateri danes živimo je v veliki meri rezultat življenja in dela ljudi v preteklosti - naših prednikov. Od tega kje ležijo vasi in mesta, zemljiške ureditve zemljišč, do poteka cest. Razen tiste sosedove hiše zgrajene v zadnjih 30tih letih je skoraj vse okoli nas starejše od 100 let...še železnica - no vsaj Južna železnica. 

Pokrajina je mozaik, sestavljen iz različno starih in funkcionalnih delcev, ki se prekrivajo, mešajo, dopolnjujejo in brišejo med sabo. 

Prepoznavanje in razumevanje vzorcev ureditve pokrajine v preteklosti je ena od glavnih področij raziskovanja v arheologiji. Preko tega dobimo uvid v socialno, gospodarsko, družbeno in ritualno ureditev skupnosti v preteklosti. 

Ko raziskujemo kulturno pokrajino preteklih arheoloških obdobij so znana arheološka najdišča temelj raziskave. Vendar jih moramo obravnavati tako, da jih vključimo v širšo pokrajino in se ne zaključijo na robu parcele ali obrambnega zidu okoli gradišča.

Ker je veliko ozemlja Slovenije prekritega s gozdom in površinami v zaraščanju, se je moralo v preteklosti na takšnih območjih pri raziskovanjih pokrajine skoraj izključno zanašati na terenske preglede. Raziskovanje in opazovanje iz zraka (letalo, satelit) je v Sloveniji tako mogoče le v Prekmurju in večjih poljih ob rekah (Dravsko polje, Krško polje). 

Z LiDAR metodo - lasersko skeniranje površja Zemlje smo pridobili za Slovenijo odličen vpogled od daleč na površje, ki se skriva pod gozdnim plaščem. S to metodo prepoznavamo razne pozitivne arheološke sledove na površju (zidovi, nasipi, terase) in negative (jame, jarke). Vendar moramo vedeti, d s tem ne pridobimo celotno arheološko sliko pokrajine, saj se veliko večji delež arheoloških najdišč skriva pod zemljo, brez kakršnih koli sledov na površju. 

Sedaj ruševinski nasip prazgodvinskega obzidja gradišča Gradina pri Kosovelju.

Kot arheolog se v prostem času veliko ukvarjam z raziskovanjem pokrajine in kot osnovno orodje uporabljam tudi LiDAR podatke. Kompleksnost pokrajine, tako časovna, kot funkcionalna in ritualna mi je znana in to vam bi tudi rad prikazal na primeru vasi Kosovelje in njene okolice. Tam imamo prisotne arheološke sledove vse od prazgodovine do danes in to zelo zanimive.

Tako boste na spodnji povezavi lahko tedensko opazovali, ko bom dodajal transkripcije in interpretacije površinskih sledov, ki sem jih razbral iz različnih LiDAR vizualizacij.

LiDAR karta Kosovelja

3.6.2016 - Na karti sta vključena dva sloja, ki ju velikokrat uporabljam (Hillshading from multiple directions in Openness - Positive). Za začetek transkripcija ostankov obzidja gradišča Gradina in gomilam podobne sledove znotraj gradišča. Že tukaj se pojavi vprašanje ali gre za strukture, ki so istočasne ali ne.

8.6.2016 - Dodan sloj Ortofoto vasi Kosovelje in okolice. Izrisano je območje vasi Kosovelje.  Dodal sem izrisane dolge suhozidne kamnite zidove - ti označujejo meje med katastrskimi občinami (Med Pliskovico in Gabrovico, Pliskovico in Kobjeglavo in Kobjeglavo in Koprivo).

16.6.2016 - Odstranjen sloj Ortofoto, saj je nekaj nagajal prikaz. Izrisal sem linijo vodovoda, kjer je  vidna na površju. Izrisana je tudi pravokotna ograda za katero na podlagi zaobljene oblike domnevam, da je čas gradnje starejši od srednjega veka.

29.6.2016 - Dodane transkripcije ograd za katere na podlagi zaobljene oblike domnevam, da je čas njihovega nastanka starejši od srednjega veka. Dodal sem tudi nekaj transkripcij suhih zidov, ki označujejo meje sedanjih parcel. Osnova teh parcel je srednjeveška razdelitev vaškega zemljišča.

20.7.2016 - Dodane transkripcije kamnitih grobelj na severnem delu karte. Prav tako sem dodal trasnkripcije potencialnih arheoloških sledi. Lahko da gre za naravne sledove površja. Vendar pogosto na Krasu sledovi takšnih oblik v pod zemljo skrivajo ostaline zelo starih suhih zidov.