sreda, 29. junij 2016

LiDAR map of archaeological features in the vicinity of village Kosovelje/Slovenia update 29/06/2016

Added few other rounded shape wall ruins. They form interesting enclosures. Date is most probably older than Middle ages. Lines in brown color are drywalls - boundaries of fields, which origin is in a Middle age village land distribution. 
Part of LiDAR map of surroundings of village Kosovelje with transcriptions of prehistoric hillfort walls, mounds and drywall field boundaries.  

LiDAR karta arheoloških sledov v okolici vasi Kosovelje posodobitev 29/06/2016

Dodane transkripcije ograd za katere na podlagi zaobljene oblike domnevam, da je čas njihovega nastanka starejši od srednjega veka. Dodal sem tudi nekaj transkripcij suhih zidov, ki označujejo meje sedanjih parcel. Osnova teh parcel je srednjeveška razdelitev vaškega zemljišča.

Izsek iz LiDAR karte vasi Kosovelje s transkripcijami prazgodovinskih zidov, kamnitih gomil in suhozidnih parcelnih meja.


Povezava do strani s LiDAR karto

ponedeljek, 27. junij 2016

Rundikti – prebivalci gradišča Ajdovščina nad Rodikom

Ajdovščina je tudi zanimiva, saj poznamo ime prazgodovinske staroselske skupnosti, ki je živela v pokrajini okoli Ajdovščine v železni dobi in nato tudi v antiki.

Ime nam je znano iz antičnega kamnitega napisa, ki je bil leta 1842 najden v bližini vasi Materija. Vas Materija se nahaja nekaj kilometrov južneje od vasi Rodik, ob sedanji glavni cesti Kozina – Podgrad.

Topografska karta Matarskega podolja, na katerem se vidi lokacijo Rodika, Ajdovščine in Materije (vir: www.geoprostor.net).

Na kamnitem napisu je napisano sledeče. Samo kot navodilo, Rimljani so na kamnite napise pisali v kraticah, z namenom, da so čim več napisali s čim manj znaki. Epigrafske prepise beremo tako, da črke znotraj oglatega oklepaja in zaklepaja [ ] pomenijo črke, ki se na spomeniku zaradi poškodb niso ohranile, jih pa lahko sklepamo na podlagi drugih ohranjenih črk v besedi. Deli besed znotraj oklepajev ( ) pa v celoti izpišejo skrajšane besede na napisu.

[H]anc viam derectam / per Atium centurion(em) post / sententiam dictam ab A(ulo) Plautio / legato Ti(beri) Claudi Caesaris Aug(usti) / Germ(anici) et postea translatam a / Rundictibus in fines C(ai) Laecani / Bassi restituit iussu Ti(beri) Claudi / Caesaris Aug(usti) Germ(anici) Imperatoris / L(ucius) Rufellius Severus primipilaris

Rimski napis na kamnu, nadejn v Materiji (vir: http://www.ubi-erat-lupa.org/monument.php?id=16158)
Prevod se glasi nekako takole. Napis omenja neko pot, ki jo je obnovil oficir Lucij Rufelij Severus na podlagi ukaza cesarja Klavdija ( ta je vladal med leti 41 in 54). Ta cesta je bila, kot navaja napis prej speljana pod vodstvom oficirja Atija po ukazu legata Plavtija. Legati so bili cesarski namestniki v posameznih provincah. Kasneje pa je bila ta cesta prestavljena iz ozemlja Rundiktov na ozemlje posesti Lakanija Basa.

Sam napis, je razsodba cesarja Klavdija v sporu glede ceste med plemensko skupnostjo Rundikti, s sedežem na Ajdovščini in premožnim konzulom Lakanijem Basom, ki je izhajal iz senatorske družine. Slednji je imel velike posesti v Istri in drugod na obali, iz tega dokumenta pa lahko tudi sklepamo obširne pašnike za pašo drobnice na območju Kraškega roba.

Kot se spodobi za pravni napis ni čisto enoznačen in ponuja več možnih razlag, kaj se je v resnici dogajalo s to cesto in mejo. V podrobnosti ne bom šel, si pa lahko vpreberete v tem članku od dr. Verene Perko.

Kar je v tem primeru pomembno je to, da določene železnodobne skupnosti na Krasu in v Brkinih obdržijo pravni status peregrinske skupnosti (svobodni prebivalec, vendar ni rimski državljan, imajo določene pravice). Več o tem na Wikipedii. Tako ohranijo tudi večji del svoje posesti v upravljanje in nekakšno notranjo samoupravo, ki verjetno (tako domnevam) ne temelji na rimskem državnem pravu.

S tem se zamaja teorija izgona vseh staroselcev iz prazgodovinskih gradišč v nižinske naselbine in brezpravni status staroselskih prebivalcev. Ker velika večina prazgodovinskih gradišč na Krasu in v Brkinih ni bila raziskana z arheološkimi izkopavanji, nimamo podatkov, do kdaj so živela. Ker pa imamo podatke za Ajdovščino domnevamo, da je razpad plemenskega sistema oziroma integracija železnodobnih skupnosti v rimski družbeni okvir dokončno nastopila v drugi polovici 2. stoletja, ko se podeli polnopravno državljanstvo vsem prebivalcem Rimskega imperija. Več o tej tematiki si lahko preberete v članku od dr. Božidarja Slapšaka.

Vendar pa lahko na podlagi še danes ohranjenega imena Rodik, ki izhaja iz imena skupnosti Rundikti, da kljub začasni opustitvi sedeža skupnosti, se identiteta in ime ohrani vse v pozno antiko, ko se zopet naseli Ajdovščina. Staroselska sedaj vsaj delno romanizirana skupnost se obdrži še v čas naselitve Slovanov z zgodnjem srednjem veku ( 6. stoletje). Skozi zlivanje staroselske in slovanske kulture in prebivalcev se slovanska vas v podnožju hriba Ajdovščine v poimenuje Rodik.

Literatura
Perko, V. 2006. Razlaga rimskega napisa z Rodika v smislu nasprotujočih si interpretacij – v: Annales 16, 443-452

Slapšak, B. 2003. O koncu prazgodovinskih skupnosti na Krasu – v: Arheološki vestnik 54, 243 – 257.

četrtek, 23. junij 2016

Roman age cemeteries around fort Ajdovščina

Cemeteries around fort Ajdovščina

In the area around the multi-period hillfort Ajdovščina we have two cemeteries from the time of Antiquity. The graves were discovered in two locations one is named Pod Jezerom (trans. Under the Lake) and the other Na Sedlu (trans. On the saddle).
 
Locations of cemeteries. 1 Pod Jezerom, 2 single grave on the edge of a forest road, 3 Na Sedlu
During excavations of the cemetery Pod Jezerom archaeologist found archaeological material that is published in the Journal of Archaeological 38 (Istenič 1987), while burial Na Sedlu has not been published. Both cemeteries are located on a steep hillside along the road that leads to the hillfort. The particularity of this place is that they are also very close to the ritual space-Lake at the hilltop of hill Čuk.

On the location Na Sedlu they also found iron age cremation tomb, but the exact location of it I could not find in the literature.

Graves
in the cemetery Pod Jezerom does not intersect, which shows that they have been marked. All burials were cremation urn burials, which means that the deceased was burned at the stake, along with costume and burial grave goods. Incinerated bones of the deceased were then put with ashes into the urn. The urns in the graves were enclosed with stone slabs. One interesting feature is drywall that ran through the cemetery and the fortified edge of the road that led past the cemetery (on the photo below marked with a red line).
Photo of burials - site cemetery Pod Jezerom

Ground plan photo of trench on the Pod Jezerom site.
Grave goods are dated in both cemeteries (Pod Jezerom and Na Sedlu) in the 1st and 2nd century. On the basis of this and archaeological finds within the hillfort we can confirm that the people still occupied hillfort Ajdovščina during the 1st and 2nd century. Which is not common as in time when Romans came - 1st century most of the hillforts in Slovenia were disbanded and population settled into the valleys and into the villages alongside roads.

One of the more interesting
burials is grave number 3. It contained, among other things thin walled cup (no. 1), oil lamp (No.2) and iron spearhead (no. 7).

Grave goods form Grave 3.
In the cemetery we can recognize physical mixing of cultures and traditions. Thus we have from the Italic area of the Roman Empire a typical placement cemetery along the road (although here we can assume the continuity of the burial sites in the area around Jezero and the surrounding area) and grave goods as oil lamps, terre sigillate and thin wall pottery. On the other hand from the time of the Iron Age it preserves the typical location of the cemetery on the steep hillside, burials in urns and weapon grave goods in the graves - at the cemetery under these lakes we have have two such graves.

Thus, on the basis of the cemetery we see
mixing of the Iron indigenous culture and people with the Roman way of life, which is mainly reflected in the use of imported luxury pottery vessels and oil lamps.

Literature

Istenič, J. 1987. Rimsko grobišče Rodik – Pod Jezerom - v: Arheološki vestnik 38, 1987, 69-136.

sreda, 22. junij 2016

Grobišča v okolici gradišča Ajdovščina

V okolici gradišča Ajdovščina so znan tri mesta grobišč iz časa anitke. Grobovi so bili odkriti na dveh lokacijah in sicer Pod Jezerom in Na Sedlu.
Lokacije grobišč. 1-Pod Jezerom, 2-posamezen grob na robu gozden ceste, 3-grobišče Na Sedlu
Izkopavanje grobišča Pod Jezerom in najdeni arheološki material je objavljeno v Arheološkem vestniku 38 (Istenič 1987), medtem ko grobišče Na Sedlu ni bilo objavljeno. Obe grobišči se nahajata na strmem bregu ob poti, ki vodi v gradišče. Posebnost tega je, da sta tudi zelo blizu ritualnega prostora – Jezero na vrhu hriba Čuk.

Na Sedlu naj bi bil najden tudi prazgodovinski žarni grob, vendar lokacije le tega nisem uspel najti v literaturi.

Grobovi se ne sekajo, kar priča, da so bili označeni. Vsi grobovi so žgani, kar pomeni, da so pokojnike sežgali na grmadi, skupaj s nošo in pogrebnimi pridatki. Sežgane kosti pokojnika so nato skupaj s ostanki grmade stresli v žaro. Grobovi so obdani z kamnitimi ploščami in so tvorile venec okoli žare. Zanimiva je tudi suhozidni zid, ki je potekala čez grobišče in je utrjeval rob ceste, ki je vodila mimo grobišča (na spodnji fotografiji označen s rdečo linijo).

Grobišče Pod Jezerom, fotografija grobov.

Tlorisna fotografija sonde na grobišču Pod Jezerom.
Grobni pridatki so datirani na obeh grobiščih v 1. in 2. stoletje. Na podlagi tega in naselbinskih arheoloških najdb znotraj gradišča lahko potrdimo, da je gradišče Ajdovščina živelo še v času 1. in 2. stoletja.

Eden izmed bolj zanimivih je grob 3. V njem so našli med drugim odlomek skodelice tankih sten (št. 1), oljenko (št.2) in sulično ost (št. 7).

Najdbe iz groba št. 3
V grobišču lahko prepoznamo mešanje materialnih kultur in običajev. Tako imamo iz Italskega prostora Rimskega cesarstva tipično umestitev grobišče ob cesti (čeprav tukaj lahko domnevamo kontinuiteto pokopov na območju Jezera in bližnji okolici) in grobne pridatke oljenk, terre sigillate in keramike tenkih sten. Po drugi strani je iz časa železne dobe prostora današnje zahodne Slovenije ohranjena tipična lokacija grobišča na strmem bregu, pokopi v žarah in pridatki orožja v grobove – na grobišču Pod Jezerom imamo dva.

Tako na podlagi grobišča vidimo spajanje staroselske železnodobne kulture in prebivalcev s rimskim načinom življenja, ki se predvsem kaže v uporabi uvoženega luksuznega keramičnega posodja in oljenk.


Literatura

Istenič, J. 1987. Rimsko grobišče Rodik – Pod Jezerom - v: Arheološki vestnik 38, 1987, 69-136.

četrtek, 16. junij 2016

LiDAR map of archaeological features in the vicinity of village Kosovelje/Slovenia update 16/06/2016

I added two interesting features. First one is clearly visible water-pipe line. I spent quite some time that I realized that there is a water supply line. It is clearly visible how they did during construction  break through the drywalls of modern enclosures and fields. This is one example of also how we can follow on the LiDAR underground infrastructure and features.

The second addition is a square enclosure. The rounded shape of the line, suggests that ruins of wall are already covered with earth. This suggests that this enclosure is older than the Middle Ages.


The link to the LiDAR map

LiDAR karta arheoloških sledov v okolici vasi Kosovelje posodobitev 16/06/2016

Dodal sem dve zanimivi zadevi. Prvo sem dodal v veliki meri jasno vidno linijo vodovoda. Sem kar nekaj časa porabil, da sem ugotovil, da gre za vodovod. Lepo se vidi, kako so prebili suhe zidove parcel in jih niso postavili nazaj. Eden od primerov, kako lahko sledimo z LiDARjem tudi podzemni infrastrukturi.

Drugi dodatek pa je kvadratna ograda. Zaradi zaobljenosti linije, domnevam,da gre za ruševino zidu, ki je tudi že prekrita z zemljo. Zelo verjetno stareješa struktura, čas nastanka pred srednjim vekom.

 Povezava do strani s LiDAR karto

Hillfort Ajdovščina - Giant of Brkini hills

Ajdovščina is a 804m high hill that lies above the village Rodik in the Hrpelje-Kozina municipality. It is an end of the central Brkini ridge of the northern part of Brkini. Hill Ajdovščina has a very exposed and dominant position in the landscape. From it you can see far to Karst region, Vremščica hill, on the crest of Slavnik ridge and the Gulf of Trieste.


Location of hill Ajdovščina on a map (geoprostor.net)
The name of the hill Ajdovščina is interesting. It is derived from the word or name Ajd. Ajdi within the folk tradition usually describe giants or non-Christians. Word came in the Slovenian language from the Middle High German, who has origin in the Germanic base that is derived from the Greek "tàéthnē". In Germanic tales the name of Ajd within the folk tradition and place names have the same meaning as in Slovenian.

In archeology everything connected with Ajdi (placenames, folk traditions) are very important as an indicator of possible archaeological sites. To these giants folk tradition usually attribute origin or construction of larger visible and large structures in landscape, whether human made (hillforts) or natural (rocky walls).

In folk tradition Ajdi
are referenced to the people who were "here" in the landscape before new settlers (Slavs) who are the carriers of giants Ajdi folk tradition.

On the hill Ajdovščina are still visible remains of massive walls, with gates and ruins the walls of individual houses. In the 80s and 90s the hillfort Ajdovščina was investigated by the Department of Archaeology of the Faculty of Arts in Ljubljana. They have conducted some surveys, small scale excavations and geophysical surveys.

Entrance to the hillfort Ajdovščina. On left and right are clearly visible the remains of Late Antiquity wall (photo: Jošt Hobič). 
LiDAR picture of hillfort Ajdovščina. Most of visible archaeological features are from Late Antiquity (author: Jošt Hobič).

Oldest evidence of settlement on Ajdovščina is from early Iron Age (7th century BC). During excavation inside hillfort Ajdovščina they found fragments of pottery and cremation urn grave near road that leads to hillfort from early Iron age. Settlement of hillfort is likely to continue to the Roman period. For now we have evidence that hillfort was still occupied from 1st century BC to the 2nd century AD. Archaeologist found Roman pottery at the top area of hillfort. They were situated under a floor of late antique apse building. Outside the settlements they have discovered two cemetery’s where they excavated 19 graves all dated to Antiquity. After this period settlement is abandoned and possibly inhabitants relocate to of the valley.

One of the visible ruins of Late Antiquity house (photo: Jošt Hobič).
Same house remains with lines of walls drawn (photo: Jošt Hobič).
LiDAR map with location of house. Click to see it better (author: Jošt Hobič).
The hillfort Ajdovščina again comes to life in the turbulent times of Late Antiquity of 4th and 5th century AD. All ruins of drystone walls within the settlements and the wall around settlement, which can still be seen on the surface are from this period.

During
Late Antiquity they strengthen the walls and gates and set the houses that are aligned in a street system and along the wall.
 

At the top of the hill during the excavations archaeologist found a building with an apse. Such a semicircular completion of the building, usually in Late Antiquity hillfort settlements indicates the early Christian church. But here on the basis of the findings such church could not be confirmed yet.

In
Late Antiquity, Ajdovščina, due to the dominant position and close proximity to the Roman state road Aquileia - Tharsatica running through Matarsko valley, acted as control of these road connections to Italy. Therefore we can expect it had permanent military garrison.

For the period of the
Early Middle Ages (from 7th to 9th century AD) and Slavic settlement Ajdovščina was one of the centers in the surrounding area of Romanized indigenous people who still lived here. Despite the absence of archaeological finds, this is assumed on the basis of the interpretative model of the folk tradition and some historical writen evidences.


Literature
Hrobat, K. 2003, Šembilja na rimskih cestah. O ustnem izročilu in arheoloških raziskavah, diplomsko delo, oddelek za arheologijo FF, Ljubljana.

Pavlin, P. 2014, Ajdovščina nad Rodikom, v: Kras in Brkini za radovedneže in ljubitelje, ur. Fakin Bajec J. In Luthar O., ZRC SAZU, Ljubljan – Nova Gorica.

Mušič, B. 1999, Geophysical prospecting in Slovenia: an overwiev with some observations related to natural enviroment, Arheološki vestnik 50, 349-405. Link to article (its in English)


sreda, 15. junij 2016

Ajdovščina – Velikan na začetku Brkinov

Hrib Ajdovščina visok 804m nadmorske višine leži nad vasjo Rodik v občini Hrpelje-Kozina. Zaključuje osrednji greben Brkinov na severnem delu. Hrib Ajdovščina ima zelo izpostavljeno in dominantno lego v pokrajini, iz nje pa se vidi daleč na Kras, Vremščico, na greben Slavnika in Tržaški zaliv.

Lokacija hriba Ajdovščine na topografski karti (www.geoprostor.net).
Že ime Ajdovščina je zanimivo. Izhaja iz besede oziroma imena Ajd. Ajdi so znotraj ljudskega izročila ponavadi opisani kot velikani, nekristjani. Beseda je prišla v slovenski jezik iz srednjevisokonemškega heiden, ki preko germanske osnove izvira iz grškega "tàéthnē". V germanskih pripovedih je uporaba imena Ajd znotraj ljudskega izročila in toponomastike enaka kot v našem ljudskem izročilu.

Za arheologijo so ajdi zelo pomembni, kot indikator za arheološka najdišča. Ajdom se v ljudskem izročilu znotraj pokrajine ponavadi pripiše lepo vidne in velike strukture v naravi, najsibo kulturnega nastanka (gradišča) ali pa naravnega (večji kamni, stene).

V ljudskem izročilu se z Ajdi in velikani povezuje tudi staro prebivalstvo, ki je bilo "tukaj" v pokrajini pred nosilci izročila - novonaseljenci.

Tako je tudi v tem primeru – na hribu Ajdovščina so še vedno vidne ostaline ogromnega obzidja, z vhodnimi vrati in znotraj gradišča ruševine zidov posameznih hiš. V 80. in 90. letih je gradišče Ajdovščina raziskoval Oddelek za Arheologijo iz Filozofske fakultete v Ljubljani. Tako so izvedli nekaj sondiranj, manjša izkopavanja in geofizikalne raziskave.
Vhod v gradišče Ajdovščina. Na levi in desni strani lepo viden ruševinski nasip poznonatičnega obzidja (avtor: Jošt Hobič).
Čas ustanovitve Ajdovščine je zelo verjetno v starejši železni dobi (7. stoletje pr. n. št.). Pri raziskavah na Ajdovščini so našli fragmente keramike in na hribu Čuk grob iz tega obdobja. Poselitev se je verjetno nadaljevala vse do antičnega obdobja. Iz obdobja od 1.st. pr. n. št. do 2. st. so našli keramiko pri izkopavanjih na vrhu Ajdovščine, znotraj gradišča. Ti fragmenti keramike so se nahajali pod tlakom poznoantične apsidialne stavbe. Zunaj naselbine so odkrili dva antična grobišča, na katerih so odkrili 19 žarnih grobov. Po 2. stoletju pride  za 200 let do zamrtja naselbine in verjetno preselitve prebivalcev Ajdovščine v dolino.
LiDAR posnetek gradišča Ajdovščina zelo dobro vidnim obzidjem in ruševinami stavb v notranjosti - večina pozno antična faza poselitve gradišča (avtor: Jošt Hobič).
Naselbina na Ajdovščini zopet zaživi v v nemirnih časih pozne antike 4. in 5. stoletja. Vse kamnite groblje znotraj naselbine in obzidje, ki so še danes dobro vidni na površju so iz tega obdobja.
V tem času dodatno utrdijo obzidje in vhodna vrata, ter postavijo hiše, ki so urejene v ulice.


Ena od dobro vidnih ruševin poznoantične hiše. Velikost 13mx11m (avtor: Jošt Hobič).
Zgornja hiša z zarisanimi linijami zidov. Ta hiša leži tik ob obzidju in se je na njega naslanjala (avtor: Jošt Hobič).

Z rdečo piko označena lokacija zgornje hiše na LiDAR posnetku. Klikni na sliko za povečavo (avtor: Jošt Hobič).
Na vrhu hriba so na arheoloških izkopavanjih našli tudi stavbo z apsido. Takšen polkrožen zaključek stavbe, ponavadi v višinskih naselbinah nakazuje na zgodnje krščansko cerkev, vendar je tukaj na podlagi najdb niso mogli potrditi.

V pozni antiki je Ajdovščina zaradi dominantne lege in bližine glavne rimske državne ceste Aquileia – Tharsatica, ki teče po Matarskem podolju imela vlogo nadzora teh cestnih povezav proti Italiji. Zato lahko na njen pričakujemo stalno vojaško posadko.

Za čas zgodnjega srednjega veka in naselitve Slovanov je bila Ajdovščina ena od središč v širši okolici poselitve romaniziranih staroselcev. Kljub odsotnosti arheoloških najdb, to domnevamo na podlagi interpretativnega modela ljudskega izročila.

V prihodnjih dneh bom objavil še nekaj materialnega gradiva iz Ajdovščine, o mitološkem izročilu, Jezeru in še kakšen LiDAR se obeta...polno vsega.

Literatura:

Hrobat, K. 2003, Šembilja na rimskih cestah. O ustnem izročilu in arheoloških raziskavah, diplomsko delo, oddelek za arheologijo FF, Ljubljana.

Pavlin, P. 2014, Ajdovščina nad Rodikom, v: Kras in Brkini za radovedneže in ljubitelje, ur. Fakin Bajec J. In Luthar O., ZRC SAZU, Ljubljan – Nova Gorica.

Mušič, B. 1999, Geophysical prospecting in Slovenia: an overwiev with some observations related to natural enviroment, Arheološki vestnik 50, 349-405. Link do članka

sreda, 08. junij 2016

LiDAR karta arheoloških sledov v okolici vasi Kosovelje posodobitev 08/06/2016

Na LiDAR karti arheoloških sledov v okolici vasi Kosovelje, so označene novi elementi. Tako sem dodan sloj Ortofoto vasi Kosovelje in okolice. Izrisano je območje vasi Kosovelje.  Dodal sem izrisane dolge suhozidne kamnite zidove - ti označujejo meje med katastrskimi občinami (Med Pliskovico in Gabrovico, Pliskovico in Kobjeglavo in Kobjeglavo in Koprivo).

Izsek iz karte, ki prikazuje potek suhih zidov, ki označujejo katastrsko mejo med katastrskimi občinami.


Ob teh zidovih se postavlja vprašanje, ki sta zanimivo za nadaljnjo raziskovanje ureditve pokrajine.

1. Zakaj je samo del meja katastrske občine označen s takšno v pokrajini jasno strukturo, ravnim dolgim suhim zidom, ki se umika samo večjim vrtačam?


Je več potencialnih interpretacij za to.

Lahko gre za časovno najstarejše meje ozemlji med vasmi, ki so obstajale pred viškom kolonizacije v srednjem veku (13-15 stoletje) ali pa že v zgodnjem srednjem veku. Tukaj se domneva, da tiste meje, ki so bolj drobljene in se zajedajo ena v drugo mlajšega nastanka. Te so nastale s odcepitvijo ozemlja mlajših vasi.

Druga možna razlaga je enostavno geografsko pogojena. Površje s manj vrtačami omogoča postavljanje takšnih meja. Ta je manj verjetna, saj imamo na Krasu tudi ravne meje med katastrskimi občinami, ki sekajo vrtače in zidove, ter niso v naravi označene (pa bi lahko bile).

Vsekakor bi za bolj detajlen model interpretacije potrebovali širšo analizo meja drugih katastrskih občin.


Zanimivo je, da katastrske občine, ki veljajo še danes in se nam zdijo ob urejanju parcelnih meritev nekaj samoumevnega vsaj časovno zelo staro komponento (vsaj 200 let in več).










sreda, 01. junij 2016

Arheološke najdbe - Križ

V blog zapisih Arheološke najdbe bom objavljal podatke o arheoloških najdbah, ki jih bom našel tekom mojega raziskovanja in potikanja po pokrajini. Ker predvsem raziskujem nova arheološka najdišča, bo večina najdb iz do sedaj neznanih arheoloških najdišč. Ne pričakujte vsak teden novo, kajti tu moraš imeti poleg nosa tudi srečo.

Vse najdbe in poročila o najdbah redno pošiljam na ZVKDS OE Nova Gorica.

Tukaj je že prvo kratko poročilo o najdbi fragmenta amfore pri vasi Križ na Krasu.

Podatki o najdbi in prostorski podatki



Ime najdišča: Blizu vrtače V Dolu

Kraj: Križ

Koordinate: X: 66851 Y: 411945; z: ~ 313m
Lokacija najdbe na topografski karti (merilo 1:25000, vir: www.geoprostor.net).
Datum najdbe: 25.5.2016
Parcelni podatki: parcela 1759/2 k.o. 2435 Križ.
Vrsta najdišča: naselbina?
Datacija: antika
Opis: Fragment amfore je bil najden v vinogradu, ki se nahaja na južnem robu vasi Križ, nad večjo vrtačo V Dolu. Točnejša lokacija najdbe je v vzhodnem delu vinograda med prvo in drugo vrsto trt. V bližini čez glavno cesto stoji cerkev sv. Križ. Teren je raven in močno preoblikovan zaradi intenzivne rabe prostora. V bližnji okolici ni nobenega znanega arheološkega najdišča iz časa antike. 

Fragment amfore - zunanja stran.

Fragment amfore - notranja stran.

Na spodnjem linku pa lahko dostopate do 3D modela zunanje strani fragmenta amfore. Se še učim, tako, da ni ravno top kvaliteta in iz obeh strani.

Povezava do 3D modela fragmenta amfore 

Pa do naslednjič!