Posodobitev seznama LiDAR podatkovnih baz/Update list of free LiDAR database

Tako malo več kot en mesec je preteklo od zadnje posodobitve. Sem malo zopet resno prijel za delo. Tokrat kar nekaj novosti. Norveška je izdala 1m resolucijo DTM, imamo 100% pokritost Jugozahoda Anglije, Avstralija je izdala v zadnjih letih v 1m in 2m resoluciji.

Dodal sem tudi link do portala OpenTopography, kjer najdete lahko veliko zanimivih stvari! Priporočam registracijo, saj so datoteke, ki jih lahko prenesete s tem večje....večje površine.
Link do seznama
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
One month later and new update. Some really interesting updates, for English users must check is 100% coverage of South West. Also new datasets of Malta, Norway and Australia.

I also added link to portal OpenTopography where you can access a lot of different LiDAR projects data around the World. I recommend registration as you can download bigger areas.
Link to list page

Seznam prosto dostopnih podatkov lidarskega snemanja in digitalnih modelov reliefa tal

 TA BLOG ZAPIS NI VEČ AKTUALEN. PRESTAVLJENO NA STRAN https://arheologijaslovenija.blogspot.co.uk/p/blog-page_76.html

Snemanja zemeljskega površja s LiDAR tehnologijo se vedno bolj razširjajo, s tem pa se povečuje tudi baza lidarskih podatkov.

In kar nekaj jih je prosto dostopna na internetu. V veliki večini gre za podatkovne baze lidarskih snemanj, ki so jih opravile različne državne agencije posameznih držav po celem svetu. Dostopni podatki so v različnih formatih, koordinatnih sistemih in stanjih obdelave (od celostnih podatkov do digitalnega modela reliefa tal).

Na spletu kroži veliko raznih seznamov digitalnih modelov reliefa tal in podatkov lidarskega snemanja, a so skoraj vsi deležni nerednega posodabljanja in zato pomanjkljivi.

Poleg novega tehničnega GIS znanja, ki ga s tem pridobimo, se je zabavno podati v druge države in tam odkrivati nova arheološka najdišča ali pa si ogledati znana arheološka najdišča iz lidarskega pogleda.

Pogoji za uvrstitev na seznam so, da:

• je omogočen prost dostop do podatkov
• so klasificirani lidarski podatki/točkovni oblak (datoteke s končnico .LAS, .LAZ, .zLAS, .ASC, .XYZ)
• ima digitalni model reliefa resolucijo 5m ali manj (datoteke s končnico .GeoTIFF, .ASC, .IMAGE, .DEM)

Ker so v formatu .ASC lahko zapisane tako točkovni oblak ali pa raster tal, je poleg formata opredeljeno za kaj gre.

!Ko je dostop omogočen preko ftp je priporočena uporaba ftp programa! Navodila, kako namestiti in uporabljati odprtokodni ftp program FileZilla.

Seznam bom mesečno preverjal in posodabljal.

Če imate kakršne koli težave pridobivanja podatkov iz internetnih strani na seznamu pustite sporočilo pod komentarji in bom pomagal.

Če poznate še kakšen vir, pustite sporočilo v komentarjih in z veseljem bom preveril in dodal na seznam.

Evropa

Država	Regija/Mesto/Pokrajina	Format	CRS/Koordinatni sistem	Posebnosti
Anglija		ASCII-raster	EPSG:27700
Avstrija	Dunaj	GeoTIFF	EPSG:31256
Belgija	Valonija	GeoTIFF	EPSG:31370	Klikni na link z odebeljenim Downloaden in izberi datoteko
Danska		GeoTIFF	EPSG:25832	Potrebna brezplačna registracija
Finska		LAZ	EPSG:3067	Med dataseti išči LiDAR
Italija	Bolzano, Južna Tirolska	GeoTIFF	EPSG:3044
Italija	Furlanija Julijska krajina	ASCII-raster	EPSG:3044	Desno v meniju išči kraj
Italija	Trentino	ASCII-raster	EPSG:4326	V zgornji vrstici klikni ikono kursorja ki kaže na kocko
Luxemburg		ASCII	EPSG:2169	Cela država v enem kosu
Nemčija	Severno Porenje-Vestfalija	XZY-points	EPSG:25832	Pod DGM se nahajajo datoteke modela reliefa tal
Nemčija	Turingija	XZY/LAZ	EPSG:25832	Išči kraj in klikni na kvadrat za prenos
Nizozemska		GeoTIFF/LAZ	EPSG:28992	AHN3 dataset
Nizozemska		GeoTIFF	EPSG:28992	AHN2 dataset
Severna Irska		ASCII-raster	EPSG:29901	Poglej karto pokritosti.
Slovenija		zLAS/LAZ	EPSG:25830
Škotska		ASCII-raster	EPSG:27700	Izberi ločljivost, nato pod data resources klikni link.
Španija		LAZ	EPSG:4258	Pod municipio išči po kraju
Španija	Baskija	LAS	EPSG:25830
Španija	Katalonija	LAZ	EPSG:25830
Španija	La Rioja	LAZ/GeoTIFF	EPSG:25830	Klikni na cartgrafia tematica in iščici lidar ali pa modelo digital
Švica	Solothurn kanton	LAZ/GeoTIFF	EPSG:21781
Švica	Zurich kanton	LAZ/GeoTIFF	EPSG:2056	Med kartami išči LiDAR
Wales		ASCII-raster	EPSG:27700

Severna Amerika

Država	Regija/Mesto/Zvezna država	Format	CRS/Koordinatni sistem	Posebnosti
ZDA	Indiana	LAS/IMAGE-raster	EPSG:2965/2966	Med dataseti je LiDAR in DEM pod IndianaMap Data
ZDA	Kentucky	LAZ/IMAGE-raster	USER defined	Išči LiDAR, nato izberi in klikni link, ki ti odpre ftp
ZDA	Louisiana	XZY/DEM-raster	EPSG:26915
ZDA	Minnesota	LAZ	Odvisno od dataseta	Išči po posameznih pokrajinah/ftp dostop
ZDA	Ohio	LAS/ASCII-raster	EPSG:32122
ZDA	Severna Dakota	LAS/XYZ/IMAGE-raster/ASCII-raster	EPSG:26914
ZDA	Washington	LAS/XYZ/IMAGE-raster/ASCII-raster	EPSG:Custom-je zapisan v datotekah	Z orodjem za izbiro območja )tretja ikona la levi strani= izberi območje in nato željene podatke

Srednja Amerika in Karibi

Država	Regija/Mesto/Zvezna država	Format	CRS/Koordinatni sistem	Posebnosti
Haiti		LAS/ASCII-raster	EPSG:3857

Oceanija

Država	Regija/Mesto/Zvezna država	Format	CRS/Koordinatni sistem	Posebnosti
Nova Zelandija		LAZ/ASCII-points/GeoTIFF	EPSG:2193	Klikni na željen dataset. Klikni na Point cloud data. Tam z select region izberi področje in nato format podatkov

Zatisje in o tem kaj prihaja

Verjetno se je marsikdo ze spraseval ali je to se en blog, ki je poniknil. Poniknil je samo zacasno. Zacasno sem se preselil v Veliko Britanijo, kjer sem dobil sluzbo v Cotswold Archaeology. No sedaj, ko sem se ustalil, bom zopet pognal konje na blogu. S to spremembo, da bodo vsebine nekoliko drugacne. Predvsem ne bo fotografij s terena, se pa bom bolj posvetil LiDAR podatkom in arheologiji.

Toliko zaenkrat!

#FridayLiDAR je se vedno aktiven in redno tedensko objavljam, ter hashtag je pridobil nekaj novih uporabnikov!

Degradacija arheoloških najdišč zaradi arheoloških raziskav – primer gradišče Ajdovščina

Ponavadi prihaja do degradacije arheoloških najdišč zaradi naravnih nesreč, sprememb v vegetaciji, intenzivne kmetijske uporabe, raznih zemeljskih in gradbenih del ter iskanja zakladov.

Ponavadi si arheologi ne priznamo, da tudi naše delo degradira in pusti posledice na arheoloških najdiščih. A na tem mestu ne mislim na arheološka izkopavanja v okviru tako imenovane reševalne arheologije. To so izkopavanja in arheološke raziskave, ki jih opravljamo zaradi ponavadi gradbenih posegov na območju arheoloških najdišč.

Gre za primere, ko se pusti arheološko najdišče po zaključku arheoloških raziskav v »razsulu« in zanemarjeno. Tukaj bom podal primer, v kakšnem stanju je gradišče Ajdovščina po končanih arheoloških raziskavah v 80tih in 90tih s strani Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani.

Stanje me je že pred leti prav osuplo in razočaralo. Ko sem letos obiskal Ajdovščino sem se odločil, da zaradi nespremenjenega stanja napišem nekaj na blog. Kar sledi so fotografije degradiranih in zanemarjenih območji, ki so jih pustile arheološke raziskave.

Količki, ki so označevali mrežo za geofizikalne meritve. Ker so leseni ne predstavljajo takšnega okoljskega problema, kot to, da barvno sekajo iz okolice in človek ne ve ali bodo kaj gradili gor.

Sonda glavnega nasipa. Ker je ostala nezasuta oziroma stranice niso bile ustrezno utrjene prihaja do posuvanja nasipa in postopnega uničevanja. Sonda tudi degradira celoten pogled na mogočno ruševino glavnega obzidja v okolici vrat.

Sonda narejena skozi nasip - dobro vidno posipanje z obeh strani.

Deponija - ostanek izkopa sonde za obzidje. ker ni bilo izvedeno ponovno zasutje sonde, se je deponija zlila skupaj z ruševino obzidja.

Kovinska hiška, ki sameva na vrhu Ajdovščine. Potreben odvoz, ker kazi okolico, notri se nabirajo smeti.

Nedokončano zasutje temeljev izkopane zgradbe na vrhu Ajdovščine. Na izkopnem polju je raztrgana PVC  folija, ven gledajo deli temelja in razpadajo. Zaraščeno z robido in plevelom.

PVC folija od pokritih temeljev razpada in onesnažuje okolico,

PVC folija raztrošena po okolici izkopa.

PVC folija raztrošena po okolici izkopa.

Neurejena deponija na vrhu Ajdovščine ob izkopnem polju.

PVC folija raztresena daleč stran od izkopnega polja na vrhu Ajdovščine.

Takšna podoba arheološkega najdišča po t.i. "raziskovalnih" izkopavanjih je nedopustna. Podobna je okolica najdišča Mala Triglavca pri Divači, predvsem naokoli ležeča plastika in PVC folija. Pozivam oddelek za arheologijo, da se aktivira in počisti za seboj.

Meni osebno takšen odnos do najdišč kaže na to, da za nekatere ostajajo arheološka najdišča samo nosilec informacij, katerega se izkoplje in potem "znanstveno" raziskuje.

Arheološka najdišča so živi ostanki in pričevalci življenja prednikov, ki so stalno prisotni v pokrajini. Vsak arheolog bi moral poskrbeti in spoštovati okolje, kjer se le ta nahajajo. 

Ali se pa mora videti da ARHEOLOGI SO BILI TU IN JIH BOLI K ZA OKOLJE...

#FridayLiDAR

V mojih Twitter začetkih ne tako dolgo nazaj, mi je predlagal hashtag #FridayLiDAR @MarkusZevnik, ko sem si zadal da vsak petek objavim en LiDAR posnetek zanimivega arheološkega najdišča. 

Gradišče Žuškovka - #FridayLidar dne 08/07/2016

Ker se je tega že kar nekaj nabralo in so med njimi zelo zanimiva najdišča in pokrajine, sem se odločil, da bom tukaj na blogu vsake toliko časa naredil seznam vseh objavljenih tvitov.

Zakaj ravno LiDAR vsak teden?

V Sloveniji imamo javno dostopne podatke LiDAR snemanja celotne površine države. PRedvsem nam omogoča oddaljen pogled na obliko površja, tudi tam kjer je gozd...in v Sloveniji ga je veliko. 

LiDAR posnetki nam odkrivajo veliko novega, še neznanega. Od boljše vidnih že znanih arheoloških sledov in najdišč, večjega obsega že znanih arheoloških najdiš, do novoodkritih skoraj v celoti ohranjenih arheoloških pokrajin.

Z LiDAR posnetki najlažje in tudi najbolj atraktivno prikažemo oblikovanost pokrajine in arheološka najdišča znotraj pokrajine.

Objavljam tudi LiDAR posnetke arheoloških najdišč iz drugih držav. Tako poleg Slovenije še iz UK, Finske in Italije. Imam v načrtu še druge...presenečenje :D

18/03/2016 - LiDAR posnetek prazgodovinskega gradišča Cvinger pri Viru priStični/Slovenija.

01/04/2016 – LiDAR posnetek prazgodovinskega in poznoantičnega gradišča Ajdovščina v Brkinih/Slovenija.

08/04/2016 – LiDAR posnetek železnodobnega gradišča Ivigton Camp v Herefordshire/Velika Britanija.

15/04/2016 – LiDAR posnetek prazgodovinskega in poznoantičnega gradišča, ter srednjeveškega gradu Šilentabor blizu Pivke/Slovenija.

Šilentabor #FridayLiDAR dne 15/04/2016

 22/04/2016 – LiDAR posnetek prazgodovinskega gradišča V Lazu in okoliške predsrednjeveške poljske ureditve/Slovenija.

29/04/2016 - LiDAR posnetek predsrednjeveške poljske ureditve in morebitnih ostankov plane naselbine v okolici Vrhpolja pri Kozini/Slovenija.

06/05/2016 - LiDAR posnetek predsrednjeveške poljske ureditve in morebitnih ostankov plane naselbine v okolici Škocjana pri Divači/Slovenija.

13/05/2016 - LiDAR posnetek prazgodovinskega gradišča Gradina pri vasi Kosovelje naKrasu/Slovenija.

20/05/2016 - LiDAR posnetek prazgodovinskega gradišča Birth pri vasi Zagradec na Krasu/Slovenija.

27/05/2016 - LiDAR posnetek enega bolje ohranjenih prazgodovinskih gradišč na Krasu, Vahta pri vasi Kazlje/Slovenija.

10/06/2016 - LiDAR posnetek prazgodovinskega gradišča Tabor pri Vrabčah in okoliške predsrednjeveške poljske ureditve/Slovenija.

17/06/2016 - LiDAR posnetek prazgodovinskega gradišča Debela Griža pri Kozini/Slovenija.

24/06/2016 - LiDAR posnetek dveh prazgodovinskih gradišč nad Newcastle-on-Clun v Shropshire/Velika Britanija.

Dve prazgodovinski gradišči nad Newcastle-on-Clun #FridayLiDAR dne 24/06/2016

01/07/2016 - LiDAR posnetek železnodobnega gradišča Rapola/Finska.

08/07/2016 - LiDAR posnetek prazgodovinskega gradišča Žuškovka pri vasi Laže blizuSenožeč/Slovenija.

15/07/2016 - LiDAR posnetek zgodnje rimskega vojaškega tabora blizu Gročane/Italija.

22/07/2016 - LiDAR posnetek širše okolice kraja Newcastle-on-Clun v Shropshire. Transkripcija prazgodovinskih gradišč, gomil in zgodnjesrednjeveškega razmejitvenega jarka/Velika Britanija.

29/07/2016 - LiDAR posnetek in transkripcije arheoloških sledov predsrednjeveške poljske ureditve in morebitnih ostankov plane naselbine v okolici vasi Naklo pri Divači/Slovenija.

LiDAR karta arheoloških sledov v okolici vasi Kosovelje posodobitev 20/07/2016

Tako zopet po nekaj premora nove transkripcije arheoloških in kulturnih sledov na površju v okolici vasi Kosovelje.

Izsek iz karte Kosovelje s prikazanimi novimi transkripcijami.

Dodane so transkripcije kamnitih grobelj na severnem delu karte (modro zelena barva). Prav tako sem dodal trasnkripcije potencialnih arheoloških sledi. Lahko da gre za naravne sledove površja. Vendar pogosto na Krasu sledovi takšnih oblik v pod zemljo skrivajo ostaline zelo starih suhih zidov.

Link do strani.

LiDAR karta arheoloških sledov v okolici vasi Kosovelje posodobitev 29/06/2016

Dodane transkripcije ograd za katere na podlagi zaobljene oblike domnevam, da je čas njihovega nastanka starejši od srednjega veka. Dodal sem tudi nekaj transkripcij suhih zidov, ki označujejo meje sedanjih parcel. Osnova teh parcel je srednjeveška razdelitev vaškega zemljišča.

Izsek iz LiDAR karte vasi Kosovelje s transkripcijami prazgodovinskih zidov, kamnitih gomil in suhozidnih parcelnih meja.

Povezava do strani s LiDAR karto

Rundikti – prebivalci gradišča Ajdovščina nad Rodikom

Ajdovščina je tudi zanimiva, saj poznamo ime prazgodovinske staroselske skupnosti, ki je živela v pokrajini okoli Ajdovščine v železni dobi in nato tudi v antiki.

Ime nam je znano iz antičnega kamnitega napisa, ki je bil leta 1842 najden v bližini vasi Materija. Vas Materija se nahaja nekaj kilometrov južneje od vasi Rodik, ob sedanji glavni cesti Kozina – Podgrad.

Topografska karta Matarskega podolja, na katerem se vidi lokacijo Rodika, Ajdovščine in Materije (vir: www.geoprostor.net).

Na kamnitem napisu je napisano sledeče. Samo kot navodilo, Rimljani so na kamnite napise pisali v kraticah, z namenom, da so čim več napisali s čim manj znaki. Epigrafske prepise beremo tako, da črke znotraj oglatega oklepaja in zaklepaja [ ] pomenijo črke, ki se na spomeniku zaradi poškodb niso ohranile, jih pa lahko sklepamo na podlagi drugih ohranjenih črk v besedi. Deli besed znotraj oklepajev ( ) pa v celoti izpišejo skrajšane besede na napisu.

[H]anc viam derectam / per Atium centurion(em) post / sententiam dictam ab A(ulo) Plautio / legato Ti(beri) Claudi Caesaris Aug(usti) / Germ(anici) et postea translatam a / Rundictibus in fines C(ai) Laecani / Bassi restituit iussu Ti(beri) Claudi / Caesaris Aug(usti) Germ(anici) Imperatoris / L(ucius) Rufellius Severus primipilaris

Rimski napis na kamnu, nadejn v Materiji (vir: http://www.ubi-erat-lupa.org/monument.php?id=16158)

Prevod se glasi nekako takole. Napis omenja neko pot, ki jo je obnovil oficir Lucij Rufelij Severus na podlagi ukaza cesarja Klavdija ( ta je vladal med leti 41 in 54). Ta cesta je bila, kot navaja napis prej speljana pod vodstvom oficirja Atija po ukazu legata Plavtija. Legati so bili cesarski namestniki v posameznih provincah. Kasneje pa je bila ta cesta prestavljena iz ozemlja Rundiktov na ozemlje posesti Lakanija Basa.

Sam napis, je razsodba cesarja Klavdija v sporu glede ceste med plemensko skupnostjo Rundikti, s sedežem na Ajdovščini in premožnim konzulom Lakanijem Basom, ki je izhajal iz senatorske družine. Slednji je imel velike posesti v Istri in drugod na obali, iz tega dokumenta pa lahko tudi sklepamo obširne pašnike za pašo drobnice na območju Kraškega roba.

Kot se spodobi za pravni napis ni čisto enoznačen in ponuja več možnih razlag, kaj se je v resnici dogajalo s to cesto in mejo. V podrobnosti ne bom šel, si pa lahko več preberete v tem članku od dr. Verene Perko.

Kar je v tem primeru pomembno je to, da določene železnodobne skupnosti na Krasu in v Brkinih obdržijo pravni status peregrinske skupnosti (svobodni prebivalec, vendar ni rimski državljan, imajo določene pravice). Več o tem na Wikipedii. Tako ohranijo tudi večji del svoje posesti v upravljanje in nekakšno notranjo samoupravo, ki verjetno (tako domnevam) ne temelji na rimskem državnem pravu.

S tem se zamaja teorija izgona vseh staroselcev iz prazgodovinskih gradišč v nižinske naselbine in brezpravni status staroselskih prebivalcev. Ker velika večina prazgodovinskih gradišč na Krasu in v Brkinih ni bila raziskana z arheološkimi izkopavanji, nimamo podatkov, do kdaj so živela. Ker pa imamo podatke za Ajdovščino domnevamo, da je razpad plemenskega sistema oziroma integracija železnodobnih skupnosti v rimski družbeni okvir dokončno nastopila v drugi polovici 2. stoletja, ko se podeli polnopravno državljanstvo vsem prebivalcem Rimskega imperija. Več o tej tematiki si lahko preberete v članku od dr. Božidarja Slapšaka.

Vendar pa lahko na podlagi še danes ohranjenega imena Rodik, ki izhaja iz imena skupnosti Rundikti, da kljub začasni opustitvi sedeža skupnosti, se identiteta in ime ohrani vse v pozno antiko, ko se zopet naseli Ajdovščina. Staroselska sedaj vsaj delno romanizirana skupnost se obdrži še v čas naselitve Slovanov z zgodnjem srednjem veku ( 6. stoletje). Skozi zlivanje staroselske in slovanske kulture in prebivalcev se slovanska vas v podnožju hriba Ajdovščine v poimenuje Rodik.

Literatura

Perko, V. 2006. Razlaga rimskega napisa z Rodika v smislu nasprotujočih si interpretacij – v: Annales 16, 443-452

Slapšak, B. 2003. O koncu prazgodovinskih skupnosti na Krasu – v: Arheološki vestnik 54, 243 – 257.

Grobišča v okolici gradišča Ajdovščina

V okolici gradišča Ajdovščina so znan tri mesta grobišč iz časa anitke. Grobovi so bili odkriti na dveh lokacijah in sicer Pod Jezerom in Na Sedlu.

Lokacije grobišč. 1-Pod Jezerom, 2-posamezen grob na robu gozden ceste, 3-grobišče Na Sedlu

Izkopavanje grobišča Pod Jezerom in najdeni arheološki material je objavljeno v Arheološkem vestniku 38 (Istenič 1987), medtem ko grobišče Na Sedlu ni bilo objavljeno. Obe grobišči se nahajata na strmem bregu ob poti, ki vodi v gradišče. Posebnost tega je, da sta tudi zelo blizu ritualnega prostora – Jezero na vrhu hriba Čuk.

Na Sedlu naj bi bil najden tudi prazgodovinski žarni grob, vendar lokacije le tega nisem uspel najti v literaturi.

Grobovi se ne sekajo, kar priča, da so bili označeni. Vsi grobovi so žgani, kar pomeni, da so pokojnike sežgali na grmadi, skupaj s nošo in pogrebnimi pridatki. Sežgane kosti pokojnika so nato skupaj s ostanki grmade stresli v žaro. Grobovi so obdani z kamnitimi ploščami in so tvorile venec okoli žare. Zanimiva je tudi suhozidni zid, ki je potekala čez grobišče in je utrjeval rob ceste, ki je vodila mimo grobišča (na spodnji fotografiji označen s rdečo linijo).

Grobišče Pod Jezerom, fotografija grobov.

Tlorisna fotografija sonde na grobišču Pod Jezerom.

Grobni pridatki so datirani na obeh grobiščih v 1. in 2. stoletje. Na podlagi tega in naselbinskih arheoloških najdb znotraj gradišča lahko potrdimo, da je gradišče Ajdovščina živelo še v času 1. in 2. stoletja.

Eden izmed bolj zanimivih je grob 3. V njem so našli med drugim odlomek skodelice tankih sten (št. 1), oljenko (št.2) in sulično ost (št. 7).

Najdbe iz groba št. 3

V grobišču lahko prepoznamo mešanje materialnih kultur in običajev. Tako imamo iz Italskega prostora Rimskega cesarstva tipično umestitev grobišče ob cesti (čeprav tukaj lahko domnevamo kontinuiteto pokopov na območju Jezera in bližnji okolici) in grobne pridatke oljenk, terre sigillate in keramike tenkih sten. Po drugi strani je iz časa železne dobe prostora današnje zahodne Slovenije ohranjena tipična lokacija grobišča na strmem bregu, pokopi v žarah in pridatki orožja v grobove – na grobišču Pod Jezerom imamo dva.

Tako na podlagi grobišča vidimo spajanje staroselske železnodobne kulture in prebivalcev s rimskim načinom življenja, ki se predvsem kaže v uporabi uvoženega luksuznega keramičnega posodja in oljenk.

Literatura

Istenič, J. 1987. Rimsko grobišče Rodik – Pod Jezerom - v: Arheološki vestnik 38, 1987, 69-136.

LiDAR karta arheoloških sledov v okolici vasi Kosovelje posodobitev 16/06/2016

Dodal sem dve zanimivi zadevi. Prvo sem dodal v veliki meri jasno vidno linijo vodovoda. Sem kar nekaj časa porabil, da sem ugotovil, da gre za vodovod. Lepo se vidi, kako so prebili suhe zidove parcel in jih niso postavili nazaj. Eden od primerov, kako lahko sledimo z LiDARjem tudi podzemni infrastrukturi.

Drugi dodatek pa je kvadratna ograda. Zaradi zaobljenosti linije, domnevam,da gre za ruševino zidu, ki je tudi že prekrita z zemljo. Zelo verjetno stareješa struktura, čas nastanka pred srednjim vekom.

 Povezava do strani s LiDAR karto

Ajdovščina – Velikan na začetku Brkinov

Hrib Ajdovščina visok 804m nadmorske višine leži nad vasjo Rodik v občini Hrpelje-Kozina. Zaključuje osrednji greben Brkinov na severnem delu. Hrib Ajdovščina ima zelo izpostavljeno in dominantno lego v pokrajini, iz nje pa se vidi daleč na Kras, Vremščico, na greben Slavnika in Tržaški zaliv.

Lokacija hriba Ajdovščine na topografski karti (www.geoprostor.net).

Že ime Ajdovščina je zanimivo. Izhaja iz besede oziroma imena Ajd. Ajdi so znotraj ljudskega izročila ponavadi opisani kot velikani, nekristjani. Beseda je prišla v slovenski jezik iz srednjevisokonemškega heiden, ki preko germanske osnove izvira iz grškega "tàéthnē". V germanskih pripovedih je uporaba imena Ajd znotraj ljudskega izročila in toponomastike enaka kot v našem ljudskem izročilu.

Za arheologijo so ajdi zelo pomembni, kot indikator za arheološka najdišča. Ajdom se v ljudskem izročilu znotraj pokrajine ponavadi pripiše lepo vidne in velike strukture v naravi, najsibo kulturnega nastanka (gradišča) ali pa naravnega (večji kamni, stene).

V ljudskem izročilu se z Ajdi in velikani povezuje tudi staro prebivalstvo, ki je bilo "tukaj" v pokrajini pred nosilci izročila - novonaseljenci.

Tako je tudi v tem primeru – na hribu Ajdovščina so še vedno vidne ostaline ogromnega obzidja, z vhodnimi vrati in znotraj gradišča ruševine zidov posameznih hiš. V 80. in 90. letih je gradišče Ajdovščina raziskoval Oddelek za Arheologijo iz Filozofske fakultete v Ljubljani. Tako so izvedli nekaj sondiranj, manjša izkopavanja in geofizikalne raziskave.

Vhod v gradišče Ajdovščina. Na levi in desni strani lepo viden ruševinski nasip poznonatičnega obzidja (avtor: Jošt Hobič).

Čas ustanovitve Ajdovščine je zelo verjetno v starejši železni dobi (7. stoletje pr. n. št.). Pri raziskavah na Ajdovščini so našli fragmente keramike in na hribu Čuk grob iz tega obdobja. Poselitev se je verjetno nadaljevala vse do antičnega obdobja. Iz obdobja od 1.st. pr. n. št. do 2. st. so našli keramiko pri izkopavanjih na vrhu Ajdovščine, znotraj gradišča. Ti fragmenti keramike so se nahajali pod tlakom poznoantične apsidialne stavbe. Zunaj naselbine so odkrili dva antična grobišča, na katerih so odkrili 19 žarnih grobov. Po 2. stoletju pride  za 200 let do zamrtja naselbine in verjetno preselitve prebivalcev Ajdovščine v dolino.

LiDAR posnetek gradišča Ajdovščina zelo dobro vidnim obzidjem in ruševinami stavb v notranjosti - večina pozno antična faza poselitve gradišča (avtor: Jošt Hobič).

Naselbina na Ajdovščini zopet zaživi v v nemirnih časih pozne antike 4. in 5. stoletja. Vse kamnite groblje znotraj naselbine in obzidje, ki so še danes dobro vidni na površju so iz tega obdobja.

V tem času dodatno utrdijo obzidje in vhodna vrata, ter postavijo hiše, ki so urejene v ulice.

Ena od dobro vidnih ruševin poznoantične hiše. Velikost 13mx11m (avtor: Jošt Hobič).

Zgornja hiša z zarisanimi linijami zidov. Ta hiša leži tik ob obzidju in se je na njega naslanjala (avtor: Jošt Hobič).

Z rdečo piko označena lokacija zgornje hiše na LiDAR posnetku. Klikni na sliko za povečavo (avtor: Jošt Hobič).

Na vrhu hriba so na arheoloških izkopavanjih našli tudi stavbo z apsido. Takšen polkrožen zaključek stavbe, ponavadi v višinskih naselbinah nakazuje na zgodnje krščansko cerkev, vendar je tukaj na podlagi najdb niso mogli potrditi.

V pozni antiki je Ajdovščina zaradi dominantne lege in bližine glavne rimske državne ceste Aquileia – Tharsatica, ki teče po Matarskem podolju imela vlogo nadzora teh cestnih povezav proti Italiji. Zato lahko na njen pričakujemo stalno vojaško posadko.

Za čas zgodnjega srednjega veka in naselitve Slovanov je bila Ajdovščina ena od središč v širši okolici poselitve romaniziranih staroselcev. Kljub odsotnosti arheoloških najdb, to domnevamo na podlagi interpretativnega modela ljudskega izročila.

V prihodnjih dneh bom objavil še nekaj materialnega gradiva iz Ajdovščine, o mitološkem izročilu, Jezeru in še kakšen LiDAR se obeta...polno vsega.

Literatura:

Hrobat, K. 2003, Šembilja na rimskih cestah. O ustnem izročilu in arheoloških raziskavah, diplomsko delo, oddelek za arheologijo FF, Ljubljana.

Pavlin, P. 2014, Ajdovščina nad Rodikom, v: Kras in Brkini za radovedneže in ljubitelje, ur. Fakin Bajec J. In Luthar O., ZRC SAZU, Ljubljan – Nova Gorica.

Mušič, B. 1999, Geophysical prospecting in Slovenia: an overwiev with some observations related to natural enviroment, Arheološki vestnik 50, 349-405. Link do članka

LiDAR karta arheoloških sledov v okolici vasi Kosovelje posodobitev 08/06/2016

Na LiDAR karti arheoloških sledov v okolici vasi Kosovelje, so označene novi elementi. Tako sem dodan sloj Ortofoto vasi Kosovelje in okolice. Izrisano je območje vasi Kosovelje.  Dodal sem izrisane dolge suhozidne kamnite zidove - ti označujejo meje med katastrskimi občinami (Med Pliskovico in Gabrovico, Pliskovico in Kobjeglavo in Kobjeglavo in Koprivo).

Izsek iz karte, ki prikazuje potek suhih zidov, ki označujejo katastrsko mejo med katastrskimi občinami.

Ob teh zidovih se postavlja vprašanje, ki sta zanimivo za nadaljnjo raziskovanje ureditve pokrajine.

1. Zakaj je samo del meja katastrske občine označen s takšno v pokrajini jasno strukturo, ravnim dolgim suhim zidom, ki se umika samo večjim vrtačam?


Je več potencialnih interpretacij za to.

Lahko gre za časovno najstarejše meje ozemlji med vasmi, ki so obstajale pred viškom kolonizacije v srednjem veku (13-15 stoletje) ali pa že v zgodnjem srednjem veku. Tukaj se domneva, da tiste meje, ki so bolj drobljene in se zajedajo ena v drugo mlajšega nastanka. Te so nastale s odcepitvijo ozemlja mlajših vasi.

Druga možna razlaga je enostavno geografsko pogojena. Površje s manj vrtačami omogoča postavljanje takšnih meja. Ta je manj verjetna, saj imamo na Krasu tudi ravne meje med katastrskimi občinami, ki sekajo vrtače in zidove, ter niso v naravi označene (pa bi lahko bile).

Vsekakor bi za bolj detajlen model interpretacije potrebovali širšo analizo meja drugih katastrskih občin.


Zanimivo je, da katastrske občine, ki veljajo še danes in se nam zdijo ob urejanju parcelnih meritev nekaj samoumevnega vsaj časovno zelo staro komponento (vsaj 200 let in več).

Arheološke najdbe - Križ

V blog zapisih Arheološke najdbe bom objavljal podatke o arheoloških najdbah, ki jih bom našel tekom mojega raziskovanja in potikanja po pokrajini. Ker predvsem raziskujem nova arheološka najdišča, bo večina najdb iz do sedaj neznanih arheoloških najdišč. Ne pričakujte vsak teden novo, kajti tu moraš imeti poleg nosa tudi srečo.

Vse najdbe in poročila o najdbah redno pošiljam na ZVKDS OE Nova Gorica.

Tukaj je že prvo kratko poročilo o najdbi fragmenta amfore pri vasi Križ na Krasu.

Podatki o najdbi in prostorski podatki

Ime najdišča: Blizu vrtače V Dolu

Kraj: Križ

Koordinate: X: 66851 Y: 411945; z: ~ 313m

Lokacija najdbe na topografski karti (merilo 1:25000, vir: www.geoprostor.net).

Datum najdbe: 25.5.2016

Parcelni podatki: parcela 1759/2 k.o. 2435 Križ.

Vrsta najdišča: naselbina?

Datacija: antika

Opis: Fragment amfore je bil najden v vinogradu, ki se nahaja na južnem robu vasi Križ, nad večjo vrtačo V Dolu. Točnejša lokacija najdbe je v vzhodnem delu vinograda med prvo in drugo vrsto trt. V bližini čez glavno cesto stoji cerkev sv. Križ. Teren je raven in močno preoblikovan zaradi intenzivne rabe prostora. V bližnji okolici ni nobenega znanega arheološkega najdišča iz časa antike. 

Fragment amfore - zunanja stran.

Fragment amfore - notranja stran.

Na spodnjem linku pa lahko dostopate do 3D modela zunanje strani fragmenta amfore. Se še učim, tako, da ni ravno top kvaliteta in iz obeh strani.

Povezava do 3D modela fragmenta amfore 

Pa do naslednjič!

Digitalne zbirke najdišč in najdb II

Kolega arheolog Marko Pečovnik me je opozoril še na dve digitalni internetni zbirki arheoloških najdišč in arheoloških najdb iz območja Slovenije.

http://www.interarch-steiermark.eu/sl.html
Na tej povezavi lahko dostopate do strani Interarch, kjer  slovenske in avstrijske inštitucije omogočajo javen dostop do svojih digitaliziranih arheoloških in numizmatičnih najdb s pripadajočimi arhivalijami, ki so bile odkrite na območju historične (Spodnje) Štajerske in delih avstrijske Dežele Štajerske med leti 1811 in 1941. 

http://www.ubi-erat-lupa.org/simplesearch.php
Tukaj je povezava do portala Ubi erat Lupa - zbirke spomenikov in najdb, ki imajo grške in rimske napise (nagrobniki, oltarji, itd.). Zelo zanimivo, gre sicer za evropsko zbirko, a so v njen tudi najdbe iz Slovenskega prostora.

V Snožeti - iz satelita

Odličen pogled na najdišče z izrazitimi sencami, posneto iz satelita. Zelo lepo vidne gomile in druge linearne strukture.

Posnetek iz satelita na arheološko najdišče V Snožeti.

V Snožetih – izjemno in obsežno arheološko najdišče v Škocjanski pokrajini

Arheološko najdišče V Snožeti se nahaja pri vasi Goriče v občini Divača. 

Lokacija arheološkega najdišča V Snožeti (vir:www.geoprostor.net).

Območje je v veliki meri uravnan kraški ravnik, s posameznimi večjimi vrtačami. Na južnem delu se počasi znižuje proti kanjonu reke Reke. Travniki, ki se počasi zaraščajo v veliki meri pokrivajo območje najdišča s posameznimi majhnimi njivami v vrtačah.

Najdišče V Snožeti, je del večje arheološko zelo zanimive pokrajine okolice Škocjana in Vremskega polja. V Bližini imamo kar nekaj prazgodovinskih gradišč (Škocjan, Gradišče pri Divači, Stari grad nad Famljami), pozno bronastodobno grobišče pri vasi Brežec in zanimiva jamska najdišča (Škocjanske jame, Viktorjev spodmol, brezno Korinčeva jama v Dolnjih Ležečah).

Leta 1986 in 1987 so bile narejene prve arheološke raziskave, najprej s popisom vseh vidnih gomil. Teh so našteli okoli 40 na S strani ceste Divača Vremski Britof in med 15 in 20 na južni strani ceste. Nato so testno sondirali dveh gomili. Pri sondiranju so ugotovili, da gre v obeh primerih za gomili sestavljeni iz srednje debelega in manjšega površinskega kraškega grušča. Pri izkopu niso našli nobenih ruševinskih ostankov zidov znotraj grobelj (Osmuk 1988). Spodnje lokacije gomil sem uspel določiti na podlagi informacij znotraj članka v Varstvu spomenikov 30 in vidnega izkopa na LiDAR posnetkih.

Lokacija obeh sondiranih gomil v letih 1987 in 1988 (vir:www.geoprostor.net).

Pri gomili št. 2 so v zasutju našli fragment prazgodovinske keramike, zajemalke, ki spada v čas mlajše kamene dobe ali pa bakrene dobe (Mlekuž, 2015). Na podlagi tega se domneva, da je območje bilo poseljeno že pred začetki gradnje gradišč in da gre tukaj iskati poleg polj tudi prazgodovinsko plano naselbino.

Risba zajemalke najdene v gomili 2 (Osmuk, 1988).

Območje, ki so ga takrat raziskali, so nato tudi uvrstili na seznam arheoloških najdišč in ga zavarovali.

Označeno zavarovano območje arheološkega najdišča V Snožeti (vir:www.geoprostor.net).

Z prihodom LiDARja (lasersko skeniranje Zemljinega površja iz zraka – posneta je cela Slovenija) smo pridobili možnost, da vidimo tudi strukture, ki so zaradi zaraščenosti ali neizstopajoče oblike bile do sedaj skrite. Dimitrij Mlekuž je že podrobneje raziskal območje V Snožeti, kjer se je pokazalo, da je najdišče precej večje. Gre za različne oblike ograjenih polj in zelo verjetno tudi posameznih kmetij. Območje zamejuje daljši zid, ki je lepo viden na severni strani (glej transkripcijo arheoloških sledov). Znotraj lepo vidne ograjene poti med posameznimi polji (Mlekuž 2015). V letu 2015 so bile narejen tudi geofizikalne raziskave s strani Oddelka za arheologijo. Neuradno, naj bi se v nekaterih gomilah kazali možni zidovi. Počakajmo na rezultate in članek.

LiDAR posnetek in transkripcija arheoloških sledi na območju arheološkega najdišča V Snožeti (Mlekuž, 2015).

Sem mnenja, da mejni zid tega kompleksa ni tudi meja območja gradišča v Škocjanu. Če pogledamo malce proti severu in zahodu, se še vedno ponavljajo arheološki sledovi prazgodovinskih polj. Mogoče gre za mejo bolj njivskega predela, ki so ga ločili od območja na drugi strani zidu, namenjenega prosti paši živine, ta pa se raztega proti pobočjem Vremščice.

Območje prazgodovinske poljske razdelitve in možne naselbine se nadaljuje še izven zgornjega LiDAR posnetka vse do roba kanjona reke Reke na južni strani.

Celotno območje arheoloških sledi na območju v Snožeti lahko si lahko prenesete tudi na spodnjem linku.

LiDAR posnetek Škocjanske pokrajine - severni predel (avtor: Jošt Hobič)

Link do celotne slike

Z vsakim novim odkritjem spoznavam, da živim v pokrajini, kjer so vidni zapisi življenja ljudi v daljni preteklosti na vsakem koraku.

Če imate kakšna vprašanja na plan z njimi!

Toliko za sedaj, naslednji teden novo najdišče....mogoče ne toliko obsežno... :D

Literatura

Mlekuž, Dimitrij: Oblike prazgodovinske poljske razdelitve. Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino 63/3, 2015, str. 1-16.

Osmuk, Nada: Goriče pri Famljah. Varstvo spomenikov 30, 1988, str. 196–197.

Zadal sem si, da enkrat na mesec objavim v malce daljši in slikovno video obliki. V tem prvem tednu prihaja prvo. Stay tuned :D

Ponovni začetek

Tako je....ponovno začenjam z pisanjem bloga. Zakaj sem prenehal prejšnje leto...pomanjkanje vizije in volje. Sedaj eno leto starejši in odločen da se spopadem odločno z blogom in arheološko dediščino. Priznam, k temu me je opogumil tudi twitter. Nuf said...lets get to work.

Internetne zbirke arheoloških najdišč Slovenije

Za področje Slovenije imamo dve javno dostopni internetni zbirki, ki zajemata tudi vsa znana arheološka najdišča.

Prva je Register nepremične kulturne dediščine (na kratko RNKD). V njej so zbrana med drugim vsa arheološka najdišča, ki so z zavarovana z zakonom o varovanju kulturne dediščine. Ta zbirka se redno posodablja, tako da je kdaj že tudi mene presenetilo kakšno novo najdišče. 

Dostopna je na tem linku http://rkd.situla.org/ 

Na prvi strani je iskalnik, kjer lahko iščete arheološko in drugo nepremično dediščino. Nujno je da kliknete tudi na interakvtivno karto. Tukaj lahko lažje pogledate območje Slovenije, ki vas zanima. To je zelo uporabna stvar, če vas zanima kje v naravi se nahaja najdišče. 

Druga zbirka pa je Arheološki kataster Slovenije. To je zbirka najdišč, katerih topografske zapiske hrani SAZU Inštitut za arheologijo.Osnova te baze je zbirka Arheološka najdišča Slovenije (uporablja se kratica ANSL), objavljena 1975. V tej zbirki najdete tudi kakšna najdišča, ki niso v RNKD. To pa zato, ker uporablja zapise raziskovalcev (zbrani v ANSL) iz konca 19. in začetka 20. stoletja. Ko so delali topografske preglede v obdobju po drugi svetovni vojni pa tja do 90. tih, teh najdišč niso mogli več potrditi na terenu. Kje je šlo verjetno za uničenje, drugje se zaradi erozije niso več videli ostanki na površju ali pa so starinokopi preveč ohlapno zapisali geografsko lokacijo in se je potem ni več našlo.

Dostopna je na tem linku: http://arkas.zrc-sazu.si/index.php

Dobro je, da se registrirate, možno pa je vstopiti kot gost. Tudi ta zbirka ima interaktivno karto, ki jo najdete če kliknete iskanje in nato GIS karta. Ta dela samo v IE brskalniku...nažalost.

Pa še ena fotka prazgodovinske keramike v naravi :D

Gradišče Hrib nad Dolenjo vasjo