ponedeljek, 27. junij 2016

Rundikti – prebivalci gradišča Ajdovščina nad Rodikom

Ajdovščina je tudi zanimiva, saj poznamo ime prazgodovinske staroselske skupnosti, ki je živela v pokrajini okoli Ajdovščine v železni dobi in nato tudi v antiki.

Ime nam je znano iz antičnega kamnitega napisa, ki je bil leta 1842 najden v bližini vasi Materija. Vas Materija se nahaja nekaj kilometrov južneje od vasi Rodik, ob sedanji glavni cesti Kozina – Podgrad.

Topografska karta Matarskega podolja, na katerem se vidi lokacijo Rodika, Ajdovščine in Materije (vir: www.geoprostor.net).

Na kamnitem napisu je napisano sledeče. Samo kot navodilo, Rimljani so na kamnite napise pisali v kraticah, z namenom, da so čim več napisali s čim manj znaki. Epigrafske prepise beremo tako, da črke znotraj oglatega oklepaja in zaklepaja [ ] pomenijo črke, ki se na spomeniku zaradi poškodb niso ohranile, jih pa lahko sklepamo na podlagi drugih ohranjenih črk v besedi. Deli besed znotraj oklepajev ( ) pa v celoti izpišejo skrajšane besede na napisu.

[H]anc viam derectam / per Atium centurion(em) post / sententiam dictam ab A(ulo) Plautio / legato Ti(beri) Claudi Caesaris Aug(usti) / Germ(anici) et postea translatam a / Rundictibus in fines C(ai) Laecani / Bassi restituit iussu Ti(beri) Claudi / Caesaris Aug(usti) Germ(anici) Imperatoris / L(ucius) Rufellius Severus primipilaris

Rimski napis na kamnu, nadejn v Materiji (vir: http://www.ubi-erat-lupa.org/monument.php?id=16158)
Prevod se glasi nekako takole. Napis omenja neko pot, ki jo je obnovil oficir Lucij Rufelij Severus na podlagi ukaza cesarja Klavdija ( ta je vladal med leti 41 in 54). Ta cesta je bila, kot navaja napis prej speljana pod vodstvom oficirja Atija po ukazu legata Plavtija. Legati so bili cesarski namestniki v posameznih provincah. Kasneje pa je bila ta cesta prestavljena iz ozemlja Rundiktov na ozemlje posesti Lakanija Basa.

Sam napis, je razsodba cesarja Klavdija v sporu glede ceste med plemensko skupnostjo Rundikti, s sedežem na Ajdovščini in premožnim konzulom Lakanijem Basom, ki je izhajal iz senatorske družine. Slednji je imel velike posesti v Istri in drugod na obali, iz tega dokumenta pa lahko tudi sklepamo obširne pašnike za pašo drobnice na območju Kraškega roba.

Kot se spodobi za pravni napis ni čisto enoznačen in ponuja več možnih razlag, kaj se je v resnici dogajalo s to cesto in mejo. V podrobnosti ne bom šel, si pa lahko vpreberete v tem članku od dr. Verene Perko.

Kar je v tem primeru pomembno je to, da določene železnodobne skupnosti na Krasu in v Brkinih obdržijo pravni status peregrinske skupnosti (svobodni prebivalec, vendar ni rimski državljan, imajo določene pravice). Več o tem na Wikipedii. Tako ohranijo tudi večji del svoje posesti v upravljanje in nekakšno notranjo samoupravo, ki verjetno (tako domnevam) ne temelji na rimskem državnem pravu.

S tem se zamaja teorija izgona vseh staroselcev iz prazgodovinskih gradišč v nižinske naselbine in brezpravni status staroselskih prebivalcev. Ker velika večina prazgodovinskih gradišč na Krasu in v Brkinih ni bila raziskana z arheološkimi izkopavanji, nimamo podatkov, do kdaj so živela. Ker pa imamo podatke za Ajdovščino domnevamo, da je razpad plemenskega sistema oziroma integracija železnodobnih skupnosti v rimski družbeni okvir dokončno nastopila v drugi polovici 2. stoletja, ko se podeli polnopravno državljanstvo vsem prebivalcem Rimskega imperija. Več o tej tematiki si lahko preberete v članku od dr. Božidarja Slapšaka.

Vendar pa lahko na podlagi še danes ohranjenega imena Rodik, ki izhaja iz imena skupnosti Rundikti, da kljub začasni opustitvi sedeža skupnosti, se identiteta in ime ohrani vse v pozno antiko, ko se zopet naseli Ajdovščina. Staroselska sedaj vsaj delno romanizirana skupnost se obdrži še v čas naselitve Slovanov z zgodnjem srednjem veku ( 6. stoletje). Skozi zlivanje staroselske in slovanske kulture in prebivalcev se slovanska vas v podnožju hriba Ajdovščine v poimenuje Rodik.

Literatura
Perko, V. 2006. Razlaga rimskega napisa z Rodika v smislu nasprotujočih si interpretacij – v: Annales 16, 443-452

Slapšak, B. 2003. O koncu prazgodovinskih skupnosti na Krasu – v: Arheološki vestnik 54, 243 – 257.

Ni komentarjev:

Objavite komentar