V Snožetih – izjemno in obsežno arheološko najdišče v Škocjanski pokrajini

Arheološko najdišče V Snožeti se nahaja pri vasi Goriče v občini Divača. 

Lokacija arheološkega najdišča V Snožeti (vir:www.geoprostor.net).

Območje je v veliki meri uravnan kraški ravnik, s posameznimi večjimi vrtačami. Na južnem delu se počasi znižuje proti kanjonu reke Reke. Travniki, ki se počasi zaraščajo v veliki meri pokrivajo območje najdišča s posameznimi majhnimi njivami v vrtačah.

Najdišče V Snožeti, je del večje arheološko zelo zanimive pokrajine okolice Škocjana in Vremskega polja. V Bližini imamo kar nekaj prazgodovinskih gradišč (Škocjan, Gradišče pri Divači, Stari grad nad Famljami), pozno bronastodobno grobišče pri vasi Brežec in zanimiva jamska najdišča (Škocjanske jame, Viktorjev spodmol, brezno Korinčeva jama v Dolnjih Ležečah).

Leta 1986 in 1987 so bile narejene prve arheološke raziskave, najprej s popisom vseh vidnih gomil. Teh so našteli okoli 40 na S strani ceste Divača Vremski Britof in med 15 in 20 na južni strani ceste. Nato so testno sondirali dveh gomili. Pri sondiranju so ugotovili, da gre v obeh primerih za gomili sestavljeni iz srednje debelega in manjšega površinskega kraškega grušča. Pri izkopu niso našli nobenih ruševinskih ostankov zidov znotraj grobelj (Osmuk 1988). Spodnje lokacije gomil sem uspel določiti na podlagi informacij znotraj članka v Varstvu spomenikov 30 in vidnega izkopa na LiDAR posnetkih.

Lokacija obeh sondiranih gomil v letih 1987 in 1988 (vir:www.geoprostor.net).

Pri gomili št. 2 so v zasutju našli fragment prazgodovinske keramike, zajemalke, ki spada v čas mlajše kamene dobe ali pa bakrene dobe (Mlekuž, 2015). Na podlagi tega se domneva, da je območje bilo poseljeno že pred začetki gradnje gradišč in da gre tukaj iskati poleg polj tudi prazgodovinsko plano naselbino.

Risba zajemalke najdene v gomili 2 (Osmuk, 1988).

Območje, ki so ga takrat raziskali, so nato tudi uvrstili na seznam arheoloških najdišč in ga zavarovali.

Označeno zavarovano območje arheološkega najdišča V Snožeti (vir:www.geoprostor.net).

Z prihodom LiDARja (lasersko skeniranje Zemljinega površja iz zraka – posneta je cela Slovenija) smo pridobili možnost, da vidimo tudi strukture, ki so zaradi zaraščenosti ali neizstopajoče oblike bile do sedaj skrite. Dimitrij Mlekuž je že podrobneje raziskal območje V Snožeti, kjer se je pokazalo, da je najdišče precej večje. Gre za različne oblike ograjenih polj in zelo verjetno tudi posameznih kmetij. Območje zamejuje daljši zid, ki je lepo viden na severni strani (glej transkripcijo arheoloških sledov). Znotraj lepo vidne ograjene poti med posameznimi polji (Mlekuž 2015). V letu 2015 so bile narejen tudi geofizikalne raziskave s strani Oddelka za arheologijo. Neuradno, naj bi se v nekaterih gomilah kazali možni zidovi. Počakajmo na rezultate in članek.

LiDAR posnetek in transkripcija arheoloških sledi na območju arheološkega najdišča V Snožeti (Mlekuž, 2015).

Sem mnenja, da mejni zid tega kompleksa ni tudi meja območja gradišča v Škocjanu. Če pogledamo malce proti severu in zahodu, se še vedno ponavljajo arheološki sledovi prazgodovinskih polj. Mogoče gre za mejo bolj njivskega predela, ki so ga ločili od območja na drugi strani zidu, namenjenega prosti paši živine, ta pa se raztega proti pobočjem Vremščice.

Območje prazgodovinske poljske razdelitve in možne naselbine se nadaljuje še izven zgornjega LiDAR posnetka vse do roba kanjona reke Reke na južni strani.

Celotno območje arheoloških sledi na območju v Snožeti lahko si lahko prenesete tudi na spodnjem linku.

LiDAR posnetek Škocjanske pokrajine - severni predel (avtor: Jošt Hobič)

Link do celotne slike

Z vsakim novim odkritjem spoznavam, da živim v pokrajini, kjer so vidni zapisi življenja ljudi v daljni preteklosti na vsakem koraku.

Če imate kakšna vprašanja na plan z njimi!

Toliko za sedaj, naslednji teden novo najdišče....mogoče ne toliko obsežno... :D

Literatura

Mlekuž, Dimitrij: Oblike prazgodovinske poljske razdelitve. Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino 63/3, 2015, str. 1-16.

Osmuk, Nada: Goriče pri Famljah. Varstvo spomenikov 30, 1988, str. 196–197.