Ajdovščina – Velikan na začetku Brkinov

Hrib Ajdovščina visok 804m nadmorske višine leži nad vasjo Rodik v občini Hrpelje-Kozina. Zaključuje osrednji greben Brkinov na severnem delu. Hrib Ajdovščina ima zelo izpostavljeno in dominantno lego v pokrajini, iz nje pa se vidi daleč na Kras, Vremščico, na greben Slavnika in Tržaški zaliv.

Lokacija hriba Ajdovščine na topografski karti (www.geoprostor.net).

Že ime Ajdovščina je zanimivo. Izhaja iz besede oziroma imena Ajd. Ajdi so znotraj ljudskega izročila ponavadi opisani kot velikani, nekristjani. Beseda je prišla v slovenski jezik iz srednjevisokonemškega heiden, ki preko germanske osnove izvira iz grškega "tàéthnē". V germanskih pripovedih je uporaba imena Ajd znotraj ljudskega izročila in toponomastike enaka kot v našem ljudskem izročilu.

Za arheologijo so ajdi zelo pomembni, kot indikator za arheološka najdišča. Ajdom se v ljudskem izročilu znotraj pokrajine ponavadi pripiše lepo vidne in velike strukture v naravi, najsibo kulturnega nastanka (gradišča) ali pa naravnega (večji kamni, stene).

V ljudskem izročilu se z Ajdi in velikani povezuje tudi staro prebivalstvo, ki je bilo "tukaj" v pokrajini pred nosilci izročila - novonaseljenci.

Tako je tudi v tem primeru – na hribu Ajdovščina so še vedno vidne ostaline ogromnega obzidja, z vhodnimi vrati in znotraj gradišča ruševine zidov posameznih hiš. V 80. in 90. letih je gradišče Ajdovščina raziskoval Oddelek za Arheologijo iz Filozofske fakultete v Ljubljani. Tako so izvedli nekaj sondiranj, manjša izkopavanja in geofizikalne raziskave.

Vhod v gradišče Ajdovščina. Na levi in desni strani lepo viden ruševinski nasip poznonatičnega obzidja (avtor: Jošt Hobič).

Čas ustanovitve Ajdovščine je zelo verjetno v starejši železni dobi (7. stoletje pr. n. št.). Pri raziskavah na Ajdovščini so našli fragmente keramike in na hribu Čuk grob iz tega obdobja. Poselitev se je verjetno nadaljevala vse do antičnega obdobja. Iz obdobja od 1.st. pr. n. št. do 2. st. so našli keramiko pri izkopavanjih na vrhu Ajdovščine, znotraj gradišča. Ti fragmenti keramike so se nahajali pod tlakom poznoantične apsidialne stavbe. Zunaj naselbine so odkrili dva antična grobišča, na katerih so odkrili 19 žarnih grobov. Po 2. stoletju pride  za 200 let do zamrtja naselbine in verjetno preselitve prebivalcev Ajdovščine v dolino.

LiDAR posnetek gradišča Ajdovščina zelo dobro vidnim obzidjem in ruševinami stavb v notranjosti - večina pozno antična faza poselitve gradišča (avtor: Jošt Hobič).

Naselbina na Ajdovščini zopet zaživi v v nemirnih časih pozne antike 4. in 5. stoletja. Vse kamnite groblje znotraj naselbine in obzidje, ki so še danes dobro vidni na površju so iz tega obdobja.

V tem času dodatno utrdijo obzidje in vhodna vrata, ter postavijo hiše, ki so urejene v ulice.

Ena od dobro vidnih ruševin poznoantične hiše. Velikost 13mx11m (avtor: Jošt Hobič).

Zgornja hiša z zarisanimi linijami zidov. Ta hiša leži tik ob obzidju in se je na njega naslanjala (avtor: Jošt Hobič).

Z rdečo piko označena lokacija zgornje hiše na LiDAR posnetku. Klikni na sliko za povečavo (avtor: Jošt Hobič).

Na vrhu hriba so na arheoloških izkopavanjih našli tudi stavbo z apsido. Takšen polkrožen zaključek stavbe, ponavadi v višinskih naselbinah nakazuje na zgodnje krščansko cerkev, vendar je tukaj na podlagi najdb niso mogli potrditi.

V pozni antiki je Ajdovščina zaradi dominantne lege in bližine glavne rimske državne ceste Aquileia – Tharsatica, ki teče po Matarskem podolju imela vlogo nadzora teh cestnih povezav proti Italiji. Zato lahko na njen pričakujemo stalno vojaško posadko.

Za čas zgodnjega srednjega veka in naselitve Slovanov je bila Ajdovščina ena od središč v širši okolici poselitve romaniziranih staroselcev. Kljub odsotnosti arheoloških najdb, to domnevamo na podlagi interpretativnega modela ljudskega izročila.

V prihodnjih dneh bom objavil še nekaj materialnega gradiva iz Ajdovščine, o mitološkem izročilu, Jezeru in še kakšen LiDAR se obeta...polno vsega.

Literatura:

Hrobat, K. 2003, Šembilja na rimskih cestah. O ustnem izročilu in arheoloških raziskavah, diplomsko delo, oddelek za arheologijo FF, Ljubljana.

Pavlin, P. 2014, Ajdovščina nad Rodikom, v: Kras in Brkini za radovedneže in ljubitelje, ur. Fakin Bajec J. In Luthar O., ZRC SAZU, Ljubljan – Nova Gorica.

Mušič, B. 1999, Geophysical prospecting in Slovenia: an overwiev with some observations related to natural enviroment, Arheološki vestnik 50, 349-405. Link do članka