LiDAR map of archaeological features in the vicinity of village Kosovelje/Slovenia update 16/06/2016

I added two interesting features. First one is clearly visible water-pipe line. I spent quite some time that I realized that there is a water supply line. It is clearly visible how they did during construction  break through the drywalls of modern enclosures and fields. This is one example of also how we can follow on the LiDAR underground infrastructure and features.

The second addition is a square enclosure. The rounded shape of the line, suggests that ruins of wall are already covered with earth. This suggests that this enclosure is older than the Middle Ages.


The link to the LiDAR map

LiDAR karta arheoloških sledov v okolici vasi Kosovelje posodobitev 16/06/2016

Dodal sem dve zanimivi zadevi. Prvo sem dodal v veliki meri jasno vidno linijo vodovoda. Sem kar nekaj časa porabil, da sem ugotovil, da gre za vodovod. Lepo se vidi, kako so prebili suhe zidove parcel in jih niso postavili nazaj. Eden od primerov, kako lahko sledimo z LiDARjem tudi podzemni infrastrukturi.

Drugi dodatek pa je kvadratna ograda. Zaradi zaobljenosti linije, domnevam,da gre za ruševino zidu, ki je tudi že prekrita z zemljo. Zelo verjetno stareješa struktura, čas nastanka pred srednjim vekom.

 Povezava do strani s LiDAR karto

Hillfort Ajdovščina - Giant of Brkini hills

Ajdovščina is a 804m high hill that lies above the village Rodik in the Hrpelje-Kozina municipality. It is an end of the central Brkini ridge of the northern part of Brkini. Hill Ajdovščina has a very exposed and dominant position in the landscape. From it you can see far to Karst region, Vremščica hill, on the crest of Slavnik ridge and the Gulf of Trieste.

Location of hill Ajdovščina on a map (geoprostor.net)

The name of the hill Ajdovščina is interesting. It is derived from the word or name Ajd. Ajdi within the folk tradition usually describe giants or non-Christians. Word came in the Slovenian language from the Middle High German, who has origin in the Germanic base that is derived from the Greek "tàéthnē". In Germanic tales the name of Ajd within the folk tradition and place names have the same meaning as in Slovenian.

In archeology everything connected with Ajdi (placenames, folk traditions) are very important as an indicator of possible archaeological sites. To these giants folk tradition usually attribute origin or construction of larger visible and large structures in landscape, whether human made (hillforts) or natural (rocky walls).

In folk tradition Ajdi are referenced to the people who were "here" in the landscape before new settlers (Slavs) who are the carriers of giants Ajdi folk tradition.

On the hill Ajdovščina are still visible remains of massive walls, with gates and ruins the walls of individual houses. In the 80s and 90s the hillfort Ajdovščina was investigated by the Department of Archaeology of the Faculty of Arts in Ljubljana. They have conducted some surveys, small scale excavations and geophysical surveys.

Entrance to the hillfort Ajdovščina. On left and right are clearly visible the remains of Late Antiquity wall (photo: Jošt Hobič). 

LiDAR picture of hillfort Ajdovščina. Most of visible archaeological features are from Late Antiquity (author: Jošt Hobič).

Oldest evidence of settlement on Ajdovščina is from early Iron Age (7th century BC). During excavation inside hillfort Ajdovščina they found fragments of pottery and cremation urn grave near road that leads to hillfort from early Iron age. Settlement of hillfort is likely to continue to the Roman period. For now we have evidence that hillfort was still occupied from 1st century BC to the 2nd century AD. Archaeologist found Roman pottery at the top area of hillfort. They were situated under a floor of late antique apse building. Outside the settlements they have discovered two cemetery’s where they excavated 19 graves all dated to Antiquity. After this period settlement is abandoned and possibly inhabitants relocate to of the valley.

One of the visible ruins of Late Antiquity house (photo: Jošt Hobič).

Same house remains with lines of walls drawn (photo: Jošt Hobič).

LiDAR map with location of house. Click to see it better (author: Jošt Hobič).

The hillfort Ajdovščina again comes to life in the turbulent times of Late Antiquity of 4th and 5th century AD. All ruins of drystone walls within the settlements and the wall around settlement, which can still be seen on the surface are from this period.

During Late Antiquity they strengthen the walls and gates and set the houses that are aligned in a street system and along the wall.
 
At the top of the hill during the excavations archaeologist found a building with an apse. Such a semicircular completion of the building, usually in Late Antiquity hillfort settlements indicates the early Christian church. But here on the basis of the findings such church could not be confirmed yet.

In Late Antiquity, Ajdovščina, due to the dominant position and close proximity to the Roman state road Aquileia - Tharsatica running through Matarsko valley, acted as control of these road connections to Italy. Therefore we can expect it had permanent military garrison.

For the period of the Early Middle Ages (from 7^th to 9^th century AD) and Slavic settlement Ajdovščina was one of the centers in the surrounding area of Romanized indigenous people who still lived here. Despite the absence of archaeological finds, this is assumed on the basis of the interpretative model of the folk tradition and some historical writen evidences.


Literature

Hrobat, K. 2003, Šembilja na rimskih cestah. O ustnem izročilu in arheoloških raziskavah, diplomsko delo, oddelek za arheologijo FF, Ljubljana.

Pavlin, P. 2014, Ajdovščina nad Rodikom, v: Kras in Brkini za radovedneže in ljubitelje, ur. Fakin Bajec J. In Luthar O., ZRC SAZU, Ljubljan – Nova Gorica.

Mušič, B. 1999, Geophysical prospecting in Slovenia: an overwiev with some observations related to natural enviroment, Arheološki vestnik 50, 349-405. Link to article (its in English)

Ajdovščina – Velikan na začetku Brkinov

Hrib Ajdovščina visok 804m nadmorske višine leži nad vasjo Rodik v občini Hrpelje-Kozina. Zaključuje osrednji greben Brkinov na severnem delu. Hrib Ajdovščina ima zelo izpostavljeno in dominantno lego v pokrajini, iz nje pa se vidi daleč na Kras, Vremščico, na greben Slavnika in Tržaški zaliv.

Lokacija hriba Ajdovščine na topografski karti (www.geoprostor.net).

Že ime Ajdovščina je zanimivo. Izhaja iz besede oziroma imena Ajd. Ajdi so znotraj ljudskega izročila ponavadi opisani kot velikani, nekristjani. Beseda je prišla v slovenski jezik iz srednjevisokonemškega heiden, ki preko germanske osnove izvira iz grškega "tàéthnē". V germanskih pripovedih je uporaba imena Ajd znotraj ljudskega izročila in toponomastike enaka kot v našem ljudskem izročilu.

Za arheologijo so ajdi zelo pomembni, kot indikator za arheološka najdišča. Ajdom se v ljudskem izročilu znotraj pokrajine ponavadi pripiše lepo vidne in velike strukture v naravi, najsibo kulturnega nastanka (gradišča) ali pa naravnega (večji kamni, stene).

V ljudskem izročilu se z Ajdi in velikani povezuje tudi staro prebivalstvo, ki je bilo "tukaj" v pokrajini pred nosilci izročila - novonaseljenci.

Tako je tudi v tem primeru – na hribu Ajdovščina so še vedno vidne ostaline ogromnega obzidja, z vhodnimi vrati in znotraj gradišča ruševine zidov posameznih hiš. V 80. in 90. letih je gradišče Ajdovščina raziskoval Oddelek za Arheologijo iz Filozofske fakultete v Ljubljani. Tako so izvedli nekaj sondiranj, manjša izkopavanja in geofizikalne raziskave.

Vhod v gradišče Ajdovščina. Na levi in desni strani lepo viden ruševinski nasip poznonatičnega obzidja (avtor: Jošt Hobič).

Čas ustanovitve Ajdovščine je zelo verjetno v starejši železni dobi (7. stoletje pr. n. št.). Pri raziskavah na Ajdovščini so našli fragmente keramike in na hribu Čuk grob iz tega obdobja. Poselitev se je verjetno nadaljevala vse do antičnega obdobja. Iz obdobja od 1.st. pr. n. št. do 2. st. so našli keramiko pri izkopavanjih na vrhu Ajdovščine, znotraj gradišča. Ti fragmenti keramike so se nahajali pod tlakom poznoantične apsidialne stavbe. Zunaj naselbine so odkrili dva antična grobišča, na katerih so odkrili 19 žarnih grobov. Po 2. stoletju pride  za 200 let do zamrtja naselbine in verjetno preselitve prebivalcev Ajdovščine v dolino.

LiDAR posnetek gradišča Ajdovščina zelo dobro vidnim obzidjem in ruševinami stavb v notranjosti - večina pozno antična faza poselitve gradišča (avtor: Jošt Hobič).

Naselbina na Ajdovščini zopet zaživi v v nemirnih časih pozne antike 4. in 5. stoletja. Vse kamnite groblje znotraj naselbine in obzidje, ki so še danes dobro vidni na površju so iz tega obdobja.

V tem času dodatno utrdijo obzidje in vhodna vrata, ter postavijo hiše, ki so urejene v ulice.

Ena od dobro vidnih ruševin poznoantične hiše. Velikost 13mx11m (avtor: Jošt Hobič).

Zgornja hiša z zarisanimi linijami zidov. Ta hiša leži tik ob obzidju in se je na njega naslanjala (avtor: Jošt Hobič).

Z rdečo piko označena lokacija zgornje hiše na LiDAR posnetku. Klikni na sliko za povečavo (avtor: Jošt Hobič).

Na vrhu hriba so na arheoloških izkopavanjih našli tudi stavbo z apsido. Takšen polkrožen zaključek stavbe, ponavadi v višinskih naselbinah nakazuje na zgodnje krščansko cerkev, vendar je tukaj na podlagi najdb niso mogli potrditi.

V pozni antiki je Ajdovščina zaradi dominantne lege in bližine glavne rimske državne ceste Aquileia – Tharsatica, ki teče po Matarskem podolju imela vlogo nadzora teh cestnih povezav proti Italiji. Zato lahko na njen pričakujemo stalno vojaško posadko.

Za čas zgodnjega srednjega veka in naselitve Slovanov je bila Ajdovščina ena od središč v širši okolici poselitve romaniziranih staroselcev. Kljub odsotnosti arheoloških najdb, to domnevamo na podlagi interpretativnega modela ljudskega izročila.

V prihodnjih dneh bom objavil še nekaj materialnega gradiva iz Ajdovščine, o mitološkem izročilu, Jezeru in še kakšen LiDAR se obeta...polno vsega.

Literatura:

Hrobat, K. 2003, Šembilja na rimskih cestah. O ustnem izročilu in arheoloških raziskavah, diplomsko delo, oddelek za arheologijo FF, Ljubljana.

Pavlin, P. 2014, Ajdovščina nad Rodikom, v: Kras in Brkini za radovedneže in ljubitelje, ur. Fakin Bajec J. In Luthar O., ZRC SAZU, Ljubljan – Nova Gorica.

Mušič, B. 1999, Geophysical prospecting in Slovenia: an overwiev with some observations related to natural enviroment, Arheološki vestnik 50, 349-405. Link do članka

LiDAR karta arheoloških sledov v okolici vasi Kosovelje posodobitev 08/06/2016

Na LiDAR karti arheoloških sledov v okolici vasi Kosovelje, so označene novi elementi. Tako sem dodan sloj Ortofoto vasi Kosovelje in okolice. Izrisano je območje vasi Kosovelje.  Dodal sem izrisane dolge suhozidne kamnite zidove - ti označujejo meje med katastrskimi občinami (Med Pliskovico in Gabrovico, Pliskovico in Kobjeglavo in Kobjeglavo in Koprivo).

Izsek iz karte, ki prikazuje potek suhih zidov, ki označujejo katastrsko mejo med katastrskimi občinami.

Ob teh zidovih se postavlja vprašanje, ki sta zanimivo za nadaljnjo raziskovanje ureditve pokrajine.

1. Zakaj je samo del meja katastrske občine označen s takšno v pokrajini jasno strukturo, ravnim dolgim suhim zidom, ki se umika samo večjim vrtačam?


Je več potencialnih interpretacij za to.

Lahko gre za časovno najstarejše meje ozemlji med vasmi, ki so obstajale pred viškom kolonizacije v srednjem veku (13-15 stoletje) ali pa že v zgodnjem srednjem veku. Tukaj se domneva, da tiste meje, ki so bolj drobljene in se zajedajo ena v drugo mlajšega nastanka. Te so nastale s odcepitvijo ozemlja mlajših vasi.

Druga možna razlaga je enostavno geografsko pogojena. Površje s manj vrtačami omogoča postavljanje takšnih meja. Ta je manj verjetna, saj imamo na Krasu tudi ravne meje med katastrskimi občinami, ki sekajo vrtače in zidove, ter niso v naravi označene (pa bi lahko bile).

Vsekakor bi za bolj detajlen model interpretacije potrebovali širšo analizo meja drugih katastrskih občin.


Zanimivo je, da katastrske občine, ki veljajo še danes in se nam zdijo ob urejanju parcelnih meritev nekaj samoumevnega vsaj časovno zelo staro komponento (vsaj 200 let in več).

Arheološke najdbe - Križ

V blog zapisih Arheološke najdbe bom objavljal podatke o arheoloških najdbah, ki jih bom našel tekom mojega raziskovanja in potikanja po pokrajini. Ker predvsem raziskujem nova arheološka najdišča, bo večina najdb iz do sedaj neznanih arheoloških najdišč. Ne pričakujte vsak teden novo, kajti tu moraš imeti poleg nosa tudi srečo.

Vse najdbe in poročila o najdbah redno pošiljam na ZVKDS OE Nova Gorica.

Tukaj je že prvo kratko poročilo o najdbi fragmenta amfore pri vasi Križ na Krasu.

Podatki o najdbi in prostorski podatki

Ime najdišča: Blizu vrtače V Dolu

Kraj: Križ

Koordinate: X: 66851 Y: 411945; z: ~ 313m

Lokacija najdbe na topografski karti (merilo 1:25000, vir: www.geoprostor.net).

Datum najdbe: 25.5.2016

Parcelni podatki: parcela 1759/2 k.o. 2435 Križ.

Vrsta najdišča: naselbina?

Datacija: antika

Opis: Fragment amfore je bil najden v vinogradu, ki se nahaja na južnem robu vasi Križ, nad večjo vrtačo V Dolu. Točnejša lokacija najdbe je v vzhodnem delu vinograda med prvo in drugo vrsto trt. V bližini čez glavno cesto stoji cerkev sv. Križ. Teren je raven in močno preoblikovan zaradi intenzivne rabe prostora. V bližnji okolici ni nobenega znanega arheološkega najdišča iz časa antike. 

Fragment amfore - zunanja stran.

Fragment amfore - notranja stran.

Na spodnjem linku pa lahko dostopate do 3D modela zunanje strani fragmenta amfore. Se še učim, tako, da ni ravno top kvaliteta in iz obeh strani.

Povezava do 3D modela fragmenta amfore 

Pa do naslednjič!

Digitalne zbirke najdišč in najdb II

Kolega arheolog Marko Pečovnik me je opozoril še na dve digitalni internetni zbirki arheoloških najdišč in arheoloških najdb iz območja Slovenije.

http://www.interarch-steiermark.eu/sl.html
Na tej povezavi lahko dostopate do strani Interarch, kjer  slovenske in avstrijske inštitucije omogočajo javen dostop do svojih digitaliziranih arheoloških in numizmatičnih najdb s pripadajočimi arhivalijami, ki so bile odkrite na območju historične (Spodnje) Štajerske in delih avstrijske Dežele Štajerske med leti 1811 in 1941. 

http://www.ubi-erat-lupa.org/simplesearch.php
Tukaj je povezava do portala Ubi erat Lupa - zbirke spomenikov in najdb, ki imajo grške in rimske napise (nagrobniki, oltarji, itd.). Zelo zanimivo, gre sicer za evropsko zbirko, a so v njen tudi najdbe iz Slovenskega prostora.

Archaeological site V Snožeti update - short youtube video

Here is a short tour just that you get a feel for the landscape in which lies archeological site V Snožeti. Im sorry for my broken English - all i do is read, write and listen to English.

Archaeological sites of Slovenia - short introduction

Archaeological site is a place in the landscape where the remains of human existence and activity in the past are still preserved. Archaeological sites are witness about past and they are all around where we live now. They are part of the landscape, which itself is a remain of our ancestors.


In Slovenia there is registered and protected more than 3,300 archaeological sites. Thus, the majority of Slovenian territory riddled with archaeological sites. Average is more than 6 archaeological sites per 1km^2. They are found in all geographical areas from the highlands, swamps, to seas, rivers and plains. With advance of archaeological detecting surveys especially LiDAR there are new sites discovered every day. There is still so much undiscovered archaeological sites just waiting to be discovered.

One of the many newly discovered archaeological sites (I suspect dated to antiquity) this one near town Sežana (author Jošt Hobič).

The oldest site is dated to the time of the Neanderthals (older Stone Age - 150,000 BC.). The oldest sites are usually linked to the Karst caves, mainly because erosion is minimal. From the time of the first farmers (Neolithic - Neolithic era) we known the first plan settlements. Most of the sites are hidden under the ground, but still there is much of those that are visible to the naked eye. These are mainly prehistoric burial mounds, earthworks of prehistoric hillforts and ruins of castles.

On this interactive maps you can get all the basic information about known and protected archaeological sites. The are all in Slovene language.

http://giskd6s.situla.org/giskd/

http://arkas.zrc-sazu.si/arkas_v2.php

I will present some fascinating and vital archaeological sites and finds from Slovenia in future blog posts. It will be great!

Potter and Female figure found in one of the pile dwellings on Ljubljansko barje, 3000 BC - Copper age or Eneolithic (source)

V Snožetih - extensive complex archaeological site near Škocjan Caves Regional Park

Snožetih (it means literary On the meadows) is archaeological site located near the village of Goriče - municipality Divača.

Location of archaeological site v Snožeti (geoprostor.net)

The area is largely karst plateau, with some major vrtačas. In the southern part it is slowly declining towards canyon of river Reka. Extensively farmed meadows that cover most of the area are slowly being overgrown with young forest. Some individual small fields can be found in small dolines.

V Snožeti archaeological site is part of a larger archaeological very interesting cultural landscape and its surroundings. In the vicinity there are many prehistoric hillforts (Skocjan, Gradišče near Divača, Stari grad above Famlje), Late Bronze Age cemetery in the village of Brežec and interesting cave archaeological sites (Škocjan Caves complex, Viktorjev spodmol and Korinčeva cave in Dolnje Ležeče).

In years 1986 and 1987 archaeologists made the first archaeological research of all visible mounds. They counted about 40 on the northern side of the road Divača - Vremski Britof and between 15 and 20 on the south side of the road. They dug test evaluation sections in two mounds. Recorded sections showed that in both cases the mounds are made of medium and small surface limestone Karst rubble. During the excavation they found no remains of possible walls inside mounds (Osmuk 1988). In the lower picture you can see locations of both mounds.

Location of partly excavated mounds.

In the section of the mound 2 archaeologists found in the debris of limestone a fragment of prehistoric ladle, which dates to the time of the Neolithic or Copper Age (Mlekuž, 2015). On this basis, it is believed that the area was inhabited even before the start of the hillforts construction and that here the site to look for plane prehistoric settlement with extensive prehistoric filed system.

Drawing of ceramic ladle in mound 2 (Osmuk, 1988).

The area, which was investigated at that time was also scheduled on the list of archaeological sites and protected.

Area of scheduled archaeological site V Snožeti (geoprostor.net(

With usage of LiDAR(laser scanning Earth's surface from the air – whole Slovenia was recorded), we have gained the opportunity to see the structures, which are due to forest cover or non distinctive forms hidden. Dimitrij Mlekuž has further explored the area of V Snožeti and results are, that site is much larger. There are mostly enclosed fields, roads and very probably also individual farmsteads. The area is enclosed by a long wall, which is clearly visible on the north side (see transcript of archaeological traces). In 2015 the Department of Archaeology – Ljubljana also made geophysical survey of some mounds and enclosures. I was told by Dimitrij Mlekuž, who conducted a survey, that in some barrows there is a hint of possible walls. Let's wait for the results and papers.

LiDAR picture and transcription of archaeological features in the area of archaeological site V Snožeti by Mlekuž 2015.

I believe that the border wall of the complex isn't a border of territory of major hillfort in Škocjan. If we look a little to the north and west, there are still archaeological traces of prehistoric fields. Maybe it is a limit of more arable area, which was separated from the area on the other side of outer wall dedicated to free grazing, which in turn extends on the slopes of mountain Vremščica.



The area's prehistoric field distribution and potential settlements continues beyond the upper LiDAR all the way to the edge of canyon of river Reka on the south side.

The whole area of archaeological traces in the area of V Snožeti you can see at the LiDAR image below.

LiDAR picutre of northern part of Škocjan landscape (Jošt Hobič).

Link to full LiDAR pic

With each new discovery I realize that I live in a landscape where the visual records of people's lives in the distant past are preserved at every turn.

If you have any questions post them under comments!

That is for now for now.




References

Mlekuž, Dimitrij: Oblike prazgodovinske poljske razdelitve. Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino 63/3, 2015, str. 1-16.

Osmuk, Nada: Goriče pri Famljah. Varstvo spomenikov 30, 1988, str. 196–197.

This blog

As stated in title of this blog main purpose is to present different archaeological sites of Slovenia. Mostly I will focus primarily on regions of Karst, Brkini and Slovenian Istria. But if i will have some free time to spare (and resources) I will go to some other interesting sites all across Slovenia.

I will also post my thoughts and experience in connection with doing landscape archaeology and community archaeology.

Now something about author.

My name is Jošt Hobič and I live in Slovenia. I have graduated from Archaeology in 2013 at Faculty of Arts Ljubljana. I have 13 years of experience of digging at various excavations. This is one of the main reasons why I graduated so late, there was just to many excavations. I have experience from urban, rural and cave contexts excavations.

As you can and will see from various blog posts I also work with LiDAR and specialize in it.

I organize mainly as volunteer archaeological hikes and various lectures about archaeology, landscape and archaeological sites.

This is it for starters!

If you have any questions just ask :D

V Snožeti - iz satelita

Odličen pogled na najdišče z izrazitimi sencami, posneto iz satelita. Zelo lepo vidne gomile in druge linearne strukture.

Posnetek iz satelita na arheološko najdišče V Snožeti.

V Snožetih – izjemno in obsežno arheološko najdišče v Škocjanski pokrajini

Arheološko najdišče V Snožeti se nahaja pri vasi Goriče v občini Divača. 

Lokacija arheološkega najdišča V Snožeti (vir:www.geoprostor.net).

Območje je v veliki meri uravnan kraški ravnik, s posameznimi večjimi vrtačami. Na južnem delu se počasi znižuje proti kanjonu reke Reke. Travniki, ki se počasi zaraščajo v veliki meri pokrivajo območje najdišča s posameznimi majhnimi njivami v vrtačah.

Najdišče V Snožeti, je del večje arheološko zelo zanimive pokrajine okolice Škocjana in Vremskega polja. V Bližini imamo kar nekaj prazgodovinskih gradišč (Škocjan, Gradišče pri Divači, Stari grad nad Famljami), pozno bronastodobno grobišče pri vasi Brežec in zanimiva jamska najdišča (Škocjanske jame, Viktorjev spodmol, brezno Korinčeva jama v Dolnjih Ležečah).

Leta 1986 in 1987 so bile narejene prve arheološke raziskave, najprej s popisom vseh vidnih gomil. Teh so našteli okoli 40 na S strani ceste Divača Vremski Britof in med 15 in 20 na južni strani ceste. Nato so testno sondirali dveh gomili. Pri sondiranju so ugotovili, da gre v obeh primerih za gomili sestavljeni iz srednje debelega in manjšega površinskega kraškega grušča. Pri izkopu niso našli nobenih ruševinskih ostankov zidov znotraj grobelj (Osmuk 1988). Spodnje lokacije gomil sem uspel določiti na podlagi informacij znotraj članka v Varstvu spomenikov 30 in vidnega izkopa na LiDAR posnetkih.

Lokacija obeh sondiranih gomil v letih 1987 in 1988 (vir:www.geoprostor.net).

Pri gomili št. 2 so v zasutju našli fragment prazgodovinske keramike, zajemalke, ki spada v čas mlajše kamene dobe ali pa bakrene dobe (Mlekuž, 2015). Na podlagi tega se domneva, da je območje bilo poseljeno že pred začetki gradnje gradišč in da gre tukaj iskati poleg polj tudi prazgodovinsko plano naselbino.

Risba zajemalke najdene v gomili 2 (Osmuk, 1988).

Območje, ki so ga takrat raziskali, so nato tudi uvrstili na seznam arheoloških najdišč in ga zavarovali.

Označeno zavarovano območje arheološkega najdišča V Snožeti (vir:www.geoprostor.net).

Z prihodom LiDARja (lasersko skeniranje Zemljinega površja iz zraka – posneta je cela Slovenija) smo pridobili možnost, da vidimo tudi strukture, ki so zaradi zaraščenosti ali neizstopajoče oblike bile do sedaj skrite. Dimitrij Mlekuž je že podrobneje raziskal območje V Snožeti, kjer se je pokazalo, da je najdišče precej večje. Gre za različne oblike ograjenih polj in zelo verjetno tudi posameznih kmetij. Območje zamejuje daljši zid, ki je lepo viden na severni strani (glej transkripcijo arheoloških sledov). Znotraj lepo vidne ograjene poti med posameznimi polji (Mlekuž 2015). V letu 2015 so bile narejen tudi geofizikalne raziskave s strani Oddelka za arheologijo. Neuradno, naj bi se v nekaterih gomilah kazali možni zidovi. Počakajmo na rezultate in članek.

LiDAR posnetek in transkripcija arheoloških sledi na območju arheološkega najdišča V Snožeti (Mlekuž, 2015).

Sem mnenja, da mejni zid tega kompleksa ni tudi meja območja gradišča v Škocjanu. Če pogledamo malce proti severu in zahodu, se še vedno ponavljajo arheološki sledovi prazgodovinskih polj. Mogoče gre za mejo bolj njivskega predela, ki so ga ločili od območja na drugi strani zidu, namenjenega prosti paši živine, ta pa se raztega proti pobočjem Vremščice.

Območje prazgodovinske poljske razdelitve in možne naselbine se nadaljuje še izven zgornjega LiDAR posnetka vse do roba kanjona reke Reke na južni strani.

Celotno območje arheoloških sledi na območju v Snožeti lahko si lahko prenesete tudi na spodnjem linku.

LiDAR posnetek Škocjanske pokrajine - severni predel (avtor: Jošt Hobič)

Link do celotne slike

Z vsakim novim odkritjem spoznavam, da živim v pokrajini, kjer so vidni zapisi življenja ljudi v daljni preteklosti na vsakem koraku.

Če imate kakšna vprašanja na plan z njimi!

Toliko za sedaj, naslednji teden novo najdišče....mogoče ne toliko obsežno... :D

Literatura

Mlekuž, Dimitrij: Oblike prazgodovinske poljske razdelitve. Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino 63/3, 2015, str. 1-16.

Osmuk, Nada: Goriče pri Famljah. Varstvo spomenikov 30, 1988, str. 196–197.