Degradation of archaeological sites because of archaeological research - example hillfort Ajdovščina/Rodik/Slovenia

Usually there is a degradation of archaeological sites due to natural disasters, changes in vegetation cover, intensive agricultural use, various land and building works and treasure hunters.

Usually we archaeologists do not admit that even our work has degrading effects on archaeological sites. But at this point I do not mean archaeological excavations in the so-called rescue archaeology. Rescue excavations and archaeological research is usually done because of construction work in the area of archaeological site and it is only way to save it.

Here I write about archaeological excavations and research, that is done on exclusively research and study basis. I will present one case where archaeologist left archaeological site in "disarray" and neglected. It is meant on one hand as critique of management of excavators and on the other hand a reminder to our-self. In what state do we leave archaeological site behind.

One example of poor management is the condition of the archaeological site Ajdovščina, that I wrote about previous month. Archaeological research was conducted in the 80s and 90s by the Department of Archaeology Faculty of Arts in Ljubljana, Slovenia.

Situation already shocked me few years ago when I visited the site for the first time, and disappointed and angry by the condition of some archaeological features. When I visited it this year I decided that because nothing had changed and on some parts situation is getting worse I have to write something down and also inform Department of archaeology of the unfinished business they left up there.

What follows are photos of degraded and neglected areas left by archaeological research.

Poles that marked grid for geophysical survey. As they are made from wood they do not represent an environmental problem. More a visual garbage and it looks as someone will build something up there.

The section of the main bank. Because left open it has started to slide and fill by natural destruction of still standing bank. The section also degrades the whole view of the majestic ruins of the main wall around the main entrance to hillfort.

Section made through the ruins of main wall. Sliding of material is seen on bout edges.

Spoil heap of material from ruins of main wall, that is left on the bank.

Shed for tools left standing on the top of the hill.

PVC foil left laying around. Started to tear and pollute whole site.

PVC foil left laying around. Started to tear and pollute whole site. Spoil heap of main excavation on left.

Spoil heap of main trench on the top of the hill.

PVC foil left on the excavated late antiquity foundations. Started to tear as trench wasn't properly filed back. Foundations started to crumble.

PVC foil left on the excavated late antiquity foundations. Started to tear as trench wasn't properly filed back. Foundations started to crumble.

PVC foil left on the excavated late antiquity foundations. Started to tear as trench wasn't properly filed back. Foundations started to crumble.

Teared PVC foil now seen almost on half of the whole site.

This image of the archaeological site of the so-called "research" excavations is inadmissible. Similar is the surroundings of cave site of Mala Triglavca near Divača, especially plastics and PVC that are lying around. I urge the Department of Archaeology, to activate and clear all PVC at least.

For me personally such an attitude indicates a stance and that archaeological sites are only information carrier. We need only to dig them and then, take away all the data to study it in the comforts of our chair. Who gives a s*** about what we left when we dug it.

Archaeological sites are the living remnants and witnesses of life of ancestors. Archaeological sites are vital part of any landscape. Every archaeologist would have to take care and respect the environment and archeological sites and leave minimal impact on them.

We musnt let this bad examples to message to public: Archaeologists were here and we don give a f***for the environment and archeological site itself..

Degradacija arheoloških najdišč zaradi arheoloških raziskav – primer gradišče Ajdovščina

Ponavadi prihaja do degradacije arheoloških najdišč zaradi naravnih nesreč, sprememb v vegetaciji, intenzivne kmetijske uporabe, raznih zemeljskih in gradbenih del ter iskanja zakladov.

Ponavadi si arheologi ne priznamo, da tudi naše delo degradira in pusti posledice na arheoloških najdiščih. A na tem mestu ne mislim na arheološka izkopavanja v okviru tako imenovane reševalne arheologije. To so izkopavanja in arheološke raziskave, ki jih opravljamo zaradi ponavadi gradbenih posegov na območju arheoloških najdišč.

Gre za primere, ko se pusti arheološko najdišče po zaključku arheoloških raziskav v »razsulu« in zanemarjeno. Tukaj bom podal primer, v kakšnem stanju je gradišče Ajdovščina po končanih arheoloških raziskavah v 80tih in 90tih s strani Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani.

Stanje me je že pred leti prav osuplo in razočaralo. Ko sem letos obiskal Ajdovščino sem se odločil, da zaradi nespremenjenega stanja napišem nekaj na blog. Kar sledi so fotografije degradiranih in zanemarjenih območji, ki so jih pustile arheološke raziskave.

Količki, ki so označevali mrežo za geofizikalne meritve. Ker so leseni ne predstavljajo takšnega okoljskega problema, kot to, da barvno sekajo iz okolice in človek ne ve ali bodo kaj gradili gor.

Sonda glavnega nasipa. Ker je ostala nezasuta oziroma stranice niso bile ustrezno utrjene prihaja do posuvanja nasipa in postopnega uničevanja. Sonda tudi degradira celoten pogled na mogočno ruševino glavnega obzidja v okolici vrat.

Sonda narejena skozi nasip - dobro vidno posipanje z obeh strani.

Deponija - ostanek izkopa sonde za obzidje. ker ni bilo izvedeno ponovno zasutje sonde, se je deponija zlila skupaj z ruševino obzidja.

Kovinska hiška, ki sameva na vrhu Ajdovščine. Potreben odvoz, ker kazi okolico, notri se nabirajo smeti.

Nedokončano zasutje temeljev izkopane zgradbe na vrhu Ajdovščine. Na izkopnem polju je raztrgana PVC  folija, ven gledajo deli temelja in razpadajo. Zaraščeno z robido in plevelom.

PVC folija od pokritih temeljev razpada in onesnažuje okolico,

PVC folija raztrošena po okolici izkopa.

PVC folija raztrošena po okolici izkopa.

Neurejena deponija na vrhu Ajdovščine ob izkopnem polju.

PVC folija raztresena daleč stran od izkopnega polja na vrhu Ajdovščine.

Takšna podoba arheološkega najdišča po t.i. "raziskovalnih" izkopavanjih je nedopustna. Podobna je okolica najdišča Mala Triglavca pri Divači, predvsem naokoli ležeča plastika in PVC folija. Pozivam oddelek za arheologijo, da se aktivira in počisti za seboj.

Meni osebno takšen odnos do najdišč kaže na to, da za nekatere ostajajo arheološka najdišča samo nosilec informacij, katerega se izkoplje in potem "znanstveno" raziskuje.

Arheološka najdišča so živi ostanki in pričevalci življenja prednikov, ki so stalno prisotni v pokrajini. Vsak arheolog bi moral poskrbeti in spoštovati okolje, kjer se le ta nahajajo. 

Ali se pa mora videti da ARHEOLOGI SO BILI TU IN JIH BOLI K ZA OKOLJE...

#FridayLiDAR

In the beginning of my Twitter activity not so long ago, @MarkusZevnik suggested me a hashtag #FridayLiDAR when I started to post every Friday a LiDAR visualizations of interesting archaeological sites and landscapes.

Hillfort Žuškovka - #FridayLidar of 07.08.2016

Since in March 2016 I have managed to post quite a collection of a very interesting archaeological sites and landscapes. In this blog post I decided that i will make a list every now and then of all published #FridayLiDAR tweets. 

Why LiDAR every week? 

In Slovenia, we have publicly available data LiDAR recording for the total area of ​​the country. This allows us a view of the shape of the surface, even where there is a forest ... and in Slovenia we have over 60% of land covered with forest.

LiDAR imagery reveal many new and unknown archeological sites. From better visible already known archaeological traces and sites to completely newly discovered and almost completely preserved archaeological landscapes and sites.

With LiDAR we have possibility to display in very easy and attractive way shape of landscapes and archaeological sites to the general public.

 I also publish a LiDAR imagery of archaeological sites from other countries. Thus, in addition to Slovenia also from the UK, Finland and Italy. I have in plan few other countries...expect some surprise.

03/18/2016 - LiDAR imagery of an prehistoric hillfort Cvinger near Vir pri Stični/Slovenia. 

04/01/2016 - LiDAR imagery of prehistoric and late Roman hillfort Ajdovščina in Brkini/Slovenia. 

08/04/2016 - LiDAR imagery of iron age hillfort Ivigton Camp in Herefordshire/UK.

 04/15/2016 - LiDAR imagery of prehistoric and late Roman hillfort and the medieval castle Šilentabor near Pivka/Slovenia.

Šilentabor #FridayLiDAR of 15.04.2016

04/22/2016 - LiDAR imagery of an hillfort V Lazu and in the surroundings pre-medieval field boundaries/Slovenia. 

04/29/2016 - LiDAR imagery of pre-medieval field boundaries and possible plain settlement near village Vrhpolje-Kozina/Slovenia. 

06/05/2016 - LiDAR imagery of pre-medieval field boundaries and possible plain settlement near village of ​​Škocjan - Divača/Slovenia. 

05/13/2016 -LiDAR imagery of an prehistoric hillfort in the village of Gradina Kosovelje in Karst/Slovenia.

 05/20/2016 - LiDAR imagery of an prehistoric hillfort in the village of Birth Zagradec in Karst/Slovenia. 

05/27/2016 - LiDAR recording of one the best preserved prehistoric hill forts in the Karst, Vahta in the village of Kazlje/Slovenia. 

06/10/2016 - LiDAR imagery of an prehistoric hillfort Tabor near Vrabče and surrounding pre-medieval field boundaries/Slovenia.

 06/17/2016 -  LiDAR imagery of an prehistoric hillfort Debela Griža pri Kozini/Slovenia. 

06/24/2016 - LiDAR imagery of two prehistoric hillforts above Newcastle-on-Clun in Shropshire / United Kingdom.

Two prehistoric hill forts above Newcastle-on-Clun #FridayLiDAR of 06.24.2016

07/01/2016 - LiDAR imagery of an prehistoric hillfort Rapola/Finland. 

08/07/2016 - LiDAR imagery of an prehistoric hillfort Žuškovka near village Laže-Senožeče/Slovenia.

07/15/2016 -LiDAR imagery of the early Roman military camp near Gročana/Italy. 

07/22/2016 - LiDAR imagery of the wider surroundings of Newcastle-on-Clun in Shropshire. Transcription of prehistoric hillforts, burial mounds and the early medieval dikes/Great Britain. 

07/29/2016 - LiDAR imagenry and transcription of archaeological traces pre-medieval field boundaries plain settlement in near village Naklo near Divača/Slovenia.

#FridayLiDAR

V mojih Twitter začetkih ne tako dolgo nazaj, mi je predlagal hashtag #FridayLiDAR @MarkusZevnik, ko sem si zadal da vsak petek objavim en LiDAR posnetek zanimivega arheološkega najdišča. 

Gradišče Žuškovka - #FridayLidar dne 08/07/2016

Ker se je tega že kar nekaj nabralo in so med njimi zelo zanimiva najdišča in pokrajine, sem se odločil, da bom tukaj na blogu vsake toliko časa naredil seznam vseh objavljenih tvitov.

Zakaj ravno LiDAR vsak teden?

V Sloveniji imamo javno dostopne podatke LiDAR snemanja celotne površine države. PRedvsem nam omogoča oddaljen pogled na obliko površja, tudi tam kjer je gozd...in v Sloveniji ga je veliko. 

LiDAR posnetki nam odkrivajo veliko novega, še neznanega. Od boljše vidnih že znanih arheoloških sledov in najdišč, večjega obsega že znanih arheoloških najdiš, do novoodkritih skoraj v celoti ohranjenih arheoloških pokrajin.

Z LiDAR posnetki najlažje in tudi najbolj atraktivno prikažemo oblikovanost pokrajine in arheološka najdišča znotraj pokrajine.

Objavljam tudi LiDAR posnetke arheoloških najdišč iz drugih držav. Tako poleg Slovenije še iz UK, Finske in Italije. Imam v načrtu še druge...presenečenje :D

18/03/2016 - LiDAR posnetek prazgodovinskega gradišča Cvinger pri Viru priStični/Slovenija.

01/04/2016 – LiDAR posnetek prazgodovinskega in poznoantičnega gradišča Ajdovščina v Brkinih/Slovenija.

08/04/2016 – LiDAR posnetek železnodobnega gradišča Ivigton Camp v Herefordshire/Velika Britanija.

15/04/2016 – LiDAR posnetek prazgodovinskega in poznoantičnega gradišča, ter srednjeveškega gradu Šilentabor blizu Pivke/Slovenija.

Šilentabor #FridayLiDAR dne 15/04/2016

 22/04/2016 – LiDAR posnetek prazgodovinskega gradišča V Lazu in okoliške predsrednjeveške poljske ureditve/Slovenija.

29/04/2016 - LiDAR posnetek predsrednjeveške poljske ureditve in morebitnih ostankov plane naselbine v okolici Vrhpolja pri Kozini/Slovenija.

06/05/2016 - LiDAR posnetek predsrednjeveške poljske ureditve in morebitnih ostankov plane naselbine v okolici Škocjana pri Divači/Slovenija.

13/05/2016 - LiDAR posnetek prazgodovinskega gradišča Gradina pri vasi Kosovelje naKrasu/Slovenija.

20/05/2016 - LiDAR posnetek prazgodovinskega gradišča Birth pri vasi Zagradec na Krasu/Slovenija.

27/05/2016 - LiDAR posnetek enega bolje ohranjenih prazgodovinskih gradišč na Krasu, Vahta pri vasi Kazlje/Slovenija.

10/06/2016 - LiDAR posnetek prazgodovinskega gradišča Tabor pri Vrabčah in okoliške predsrednjeveške poljske ureditve/Slovenija.

17/06/2016 - LiDAR posnetek prazgodovinskega gradišča Debela Griža pri Kozini/Slovenija.

24/06/2016 - LiDAR posnetek dveh prazgodovinskih gradišč nad Newcastle-on-Clun v Shropshire/Velika Britanija.

Dve prazgodovinski gradišči nad Newcastle-on-Clun #FridayLiDAR dne 24/06/2016

01/07/2016 - LiDAR posnetek železnodobnega gradišča Rapola/Finska.

08/07/2016 - LiDAR posnetek prazgodovinskega gradišča Žuškovka pri vasi Laže blizuSenožeč/Slovenija.

15/07/2016 - LiDAR posnetek zgodnje rimskega vojaškega tabora blizu Gročane/Italija.

22/07/2016 - LiDAR posnetek širše okolice kraja Newcastle-on-Clun v Shropshire. Transkripcija prazgodovinskih gradišč, gomil in zgodnjesrednjeveškega razmejitvenega jarka/Velika Britanija.

29/07/2016 - LiDAR posnetek in transkripcije arheoloških sledov predsrednjeveške poljske ureditve in morebitnih ostankov plane naselbine v okolici vasi Naklo pri Divači/Slovenija.

LiDAR map of archaeological features in the vicinity of village Kosovelje/Slovenia update 20/07/2016

So, again after a short break we continue with new and interesting transcriptions of archaeological l traces and features on the surface. Results are gained through different visualizations of LiDAR data. Location is north of the village Kosovelje - Slovenia.

Detail from Kosovlje maps showing the new transcription of archaeological traces and features.

First are transcription stone mounds in the northern part of the map (blue green). I also added transcriptions of potential archaeological traces, that are drawn around these mounds.. These traces may well be the natural surface. But often in the Karst traces of such forms are potential remains of very old dry stone walls.

Link to page with interactive map of village Kosovelje.

LiDAR karta arheoloških sledov v okolici vasi Kosovelje posodobitev 20/07/2016

Tako zopet po nekaj premora nove transkripcije arheoloških in kulturnih sledov na površju v okolici vasi Kosovelje.

Izsek iz karte Kosovelje s prikazanimi novimi transkripcijami.

Dodane so transkripcije kamnitih grobelj na severnem delu karte (modro zelena barva). Prav tako sem dodal trasnkripcije potencialnih arheoloških sledi. Lahko da gre za naravne sledove površja. Vendar pogosto na Krasu sledovi takšnih oblik v pod zemljo skrivajo ostaline zelo starih suhih zidov.

Link do strani.

LiDAR map of archaeological features in the vicinity of village Kosovelje/Slovenia update 29/06/2016

Added few other rounded shape wall ruins. They form interesting enclosures. Date is most probably older than Middle ages. Lines in brown color are drywalls - boundaries of fields, which origin is in a Middle age village land distribution. 

Part of LiDAR map of surroundings of village Kosovelje with transcriptions of prehistoric hillfort walls, mounds and drywall field boundaries.  

The link to the LiDAR map  

LiDAR karta arheoloških sledov v okolici vasi Kosovelje posodobitev 29/06/2016

Dodane transkripcije ograd za katere na podlagi zaobljene oblike domnevam, da je čas njihovega nastanka starejši od srednjega veka. Dodal sem tudi nekaj transkripcij suhih zidov, ki označujejo meje sedanjih parcel. Osnova teh parcel je srednjeveška razdelitev vaškega zemljišča.

Izsek iz LiDAR karte vasi Kosovelje s transkripcijami prazgodovinskih zidov, kamnitih gomil in suhozidnih parcelnih meja.

Povezava do strani s LiDAR karto

Rundikti – prebivalci gradišča Ajdovščina nad Rodikom

Ajdovščina je tudi zanimiva, saj poznamo ime prazgodovinske staroselske skupnosti, ki je živela v pokrajini okoli Ajdovščine v železni dobi in nato tudi v antiki.

Ime nam je znano iz antičnega kamnitega napisa, ki je bil leta 1842 najden v bližini vasi Materija. Vas Materija se nahaja nekaj kilometrov južneje od vasi Rodik, ob sedanji glavni cesti Kozina – Podgrad.

Topografska karta Matarskega podolja, na katerem se vidi lokacijo Rodika, Ajdovščine in Materije (vir: www.geoprostor.net).

Na kamnitem napisu je napisano sledeče. Samo kot navodilo, Rimljani so na kamnite napise pisali v kraticah, z namenom, da so čim več napisali s čim manj znaki. Epigrafske prepise beremo tako, da črke znotraj oglatega oklepaja in zaklepaja [ ] pomenijo črke, ki se na spomeniku zaradi poškodb niso ohranile, jih pa lahko sklepamo na podlagi drugih ohranjenih črk v besedi. Deli besed znotraj oklepajev ( ) pa v celoti izpišejo skrajšane besede na napisu.

[H]anc viam derectam / per Atium centurion(em) post / sententiam dictam ab A(ulo) Plautio / legato Ti(beri) Claudi Caesaris Aug(usti) / Germ(anici) et postea translatam a / Rundictibus in fines C(ai) Laecani / Bassi restituit iussu Ti(beri) Claudi / Caesaris Aug(usti) Germ(anici) Imperatoris / L(ucius) Rufellius Severus primipilaris

Rimski napis na kamnu, nadejn v Materiji (vir: http://www.ubi-erat-lupa.org/monument.php?id=16158)

Prevod se glasi nekako takole. Napis omenja neko pot, ki jo je obnovil oficir Lucij Rufelij Severus na podlagi ukaza cesarja Klavdija ( ta je vladal med leti 41 in 54). Ta cesta je bila, kot navaja napis prej speljana pod vodstvom oficirja Atija po ukazu legata Plavtija. Legati so bili cesarski namestniki v posameznih provincah. Kasneje pa je bila ta cesta prestavljena iz ozemlja Rundiktov na ozemlje posesti Lakanija Basa.

Sam napis, je razsodba cesarja Klavdija v sporu glede ceste med plemensko skupnostjo Rundikti, s sedežem na Ajdovščini in premožnim konzulom Lakanijem Basom, ki je izhajal iz senatorske družine. Slednji je imel velike posesti v Istri in drugod na obali, iz tega dokumenta pa lahko tudi sklepamo obširne pašnike za pašo drobnice na območju Kraškega roba.

Kot se spodobi za pravni napis ni čisto enoznačen in ponuja več možnih razlag, kaj se je v resnici dogajalo s to cesto in mejo. V podrobnosti ne bom šel, si pa lahko več preberete v tem članku od dr. Verene Perko.

Kar je v tem primeru pomembno je to, da določene železnodobne skupnosti na Krasu in v Brkinih obdržijo pravni status peregrinske skupnosti (svobodni prebivalec, vendar ni rimski državljan, imajo določene pravice). Več o tem na Wikipedii. Tako ohranijo tudi večji del svoje posesti v upravljanje in nekakšno notranjo samoupravo, ki verjetno (tako domnevam) ne temelji na rimskem državnem pravu.

S tem se zamaja teorija izgona vseh staroselcev iz prazgodovinskih gradišč v nižinske naselbine in brezpravni status staroselskih prebivalcev. Ker velika večina prazgodovinskih gradišč na Krasu in v Brkinih ni bila raziskana z arheološkimi izkopavanji, nimamo podatkov, do kdaj so živela. Ker pa imamo podatke za Ajdovščino domnevamo, da je razpad plemenskega sistema oziroma integracija železnodobnih skupnosti v rimski družbeni okvir dokončno nastopila v drugi polovici 2. stoletja, ko se podeli polnopravno državljanstvo vsem prebivalcem Rimskega imperija. Več o tej tematiki si lahko preberete v članku od dr. Božidarja Slapšaka.

Vendar pa lahko na podlagi še danes ohranjenega imena Rodik, ki izhaja iz imena skupnosti Rundikti, da kljub začasni opustitvi sedeža skupnosti, se identiteta in ime ohrani vse v pozno antiko, ko se zopet naseli Ajdovščina. Staroselska sedaj vsaj delno romanizirana skupnost se obdrži še v čas naselitve Slovanov z zgodnjem srednjem veku ( 6. stoletje). Skozi zlivanje staroselske in slovanske kulture in prebivalcev se slovanska vas v podnožju hriba Ajdovščine v poimenuje Rodik.

Literatura

Perko, V. 2006. Razlaga rimskega napisa z Rodika v smislu nasprotujočih si interpretacij – v: Annales 16, 443-452

Slapšak, B. 2003. O koncu prazgodovinskih skupnosti na Krasu – v: Arheološki vestnik 54, 243 – 257.

Roman age cemeteries around fort Ajdovščina

Cemeteries around fort Ajdovščina

In the area around the multi-period hillfort Ajdovščina we have two cemeteries from the time of Antiquity. The graves were discovered in two locations one is named Pod Jezerom (trans. Under the Lake) and the other Na Sedlu (trans. On the saddle).
 

Locations of cemeteries. 1 Pod Jezerom, 2 single grave on the edge of a forest road, 3 Na Sedlu

During excavations of the cemetery Pod Jezerom archaeologist found archaeological material that is published in the Journal of Archaeological 38 (Istenič 1987), while burial Na Sedlu has not been published. Both cemeteries are located on a steep hillside along the road that leads to the hillfort. The particularity of this place is that they are also very close to the ritual space-Lake at the hilltop of hill Čuk.

On the location Na Sedlu they also found iron age cremation tomb, but the exact location of it I could not find in the literature.

Graves in the cemetery Pod Jezerom does not intersect, which shows that they have been marked. All burials were cremation urn burials, which means that the deceased was burned at the stake, along with costume and burial grave goods. Incinerated bones of the deceased were then put with ashes into the urn. The urns in the graves were enclosed with stone slabs. One interesting feature is drywall that ran through the cemetery and the fortified edge of the road that led past the cemetery (on the photo below marked with a red line).

Photo of burials - site cemetery Pod Jezerom

Ground plan photo of trench on the Pod Jezerom site.

Grave goods are dated in both cemeteries (Pod Jezerom and Na Sedlu) in the 1st and 2nd century. On the basis of this and archaeological finds within the hillfort we can confirm that the people still occupied hillfort Ajdovščina during the 1st and 2nd century. Which is not common as in time when Romans came - 1^st century most of the hillforts in Slovenia were disbanded and population settled into the valleys and into the villages alongside roads.

One of the more interesting burials is grave number 3. It contained, among other things thin walled cup (no. 1), oil lamp (No.2) and iron spearhead (no. 7).

Grave goods form Grave 3.

In the cemetery we can recognize physical mixing of cultures and traditions. Thus we have from the Italic area of the Roman Empire a typical placement cemetery along the road (although here we can assume the continuity of the burial sites in the area around Jezero and the surrounding area) and grave goods as oil lamps, terre sigillate and thin wall pottery. On the other hand from the time of the Iron Age it preserves the typical location of the cemetery on the steep hillside, burials in urns and weapon grave goods in the graves - at the cemetery under these lakes we have have two such graves.

Thus, on the basis of the cemetery we see mixing of the Iron indigenous culture and people with the Roman way of life, which is mainly reflected in the use of imported luxury pottery vessels and oil lamps.

Literature

Istenič, J. 1987. Rimsko grobišče Rodik – Pod Jezerom - v: Arheološki vestnik 38, 1987, 69-136.

Grobišča v okolici gradišča Ajdovščina

V okolici gradišča Ajdovščina so znan tri mesta grobišč iz časa anitke. Grobovi so bili odkriti na dveh lokacijah in sicer Pod Jezerom in Na Sedlu.

Lokacije grobišč. 1-Pod Jezerom, 2-posamezen grob na robu gozden ceste, 3-grobišče Na Sedlu

Izkopavanje grobišča Pod Jezerom in najdeni arheološki material je objavljeno v Arheološkem vestniku 38 (Istenič 1987), medtem ko grobišče Na Sedlu ni bilo objavljeno. Obe grobišči se nahajata na strmem bregu ob poti, ki vodi v gradišče. Posebnost tega je, da sta tudi zelo blizu ritualnega prostora – Jezero na vrhu hriba Čuk.

Na Sedlu naj bi bil najden tudi prazgodovinski žarni grob, vendar lokacije le tega nisem uspel najti v literaturi.

Grobovi se ne sekajo, kar priča, da so bili označeni. Vsi grobovi so žgani, kar pomeni, da so pokojnike sežgali na grmadi, skupaj s nošo in pogrebnimi pridatki. Sežgane kosti pokojnika so nato skupaj s ostanki grmade stresli v žaro. Grobovi so obdani z kamnitimi ploščami in so tvorile venec okoli žare. Zanimiva je tudi suhozidni zid, ki je potekala čez grobišče in je utrjeval rob ceste, ki je vodila mimo grobišča (na spodnji fotografiji označen s rdečo linijo).

Grobišče Pod Jezerom, fotografija grobov.

Tlorisna fotografija sonde na grobišču Pod Jezerom.

Grobni pridatki so datirani na obeh grobiščih v 1. in 2. stoletje. Na podlagi tega in naselbinskih arheoloških najdb znotraj gradišča lahko potrdimo, da je gradišče Ajdovščina živelo še v času 1. in 2. stoletja.

Eden izmed bolj zanimivih je grob 3. V njem so našli med drugim odlomek skodelice tankih sten (št. 1), oljenko (št.2) in sulično ost (št. 7).

Najdbe iz groba št. 3

V grobišču lahko prepoznamo mešanje materialnih kultur in običajev. Tako imamo iz Italskega prostora Rimskega cesarstva tipično umestitev grobišče ob cesti (čeprav tukaj lahko domnevamo kontinuiteto pokopov na območju Jezera in bližnji okolici) in grobne pridatke oljenk, terre sigillate in keramike tenkih sten. Po drugi strani je iz časa železne dobe prostora današnje zahodne Slovenije ohranjena tipična lokacija grobišča na strmem bregu, pokopi v žarah in pridatki orožja v grobove – na grobišču Pod Jezerom imamo dva.

Tako na podlagi grobišča vidimo spajanje staroselske železnodobne kulture in prebivalcev s rimskim načinom življenja, ki se predvsem kaže v uporabi uvoženega luksuznega keramičnega posodja in oljenk.

Literatura

Istenič, J. 1987. Rimsko grobišče Rodik – Pod Jezerom - v: Arheološki vestnik 38, 1987, 69-136.